L. Valas, Metinalista: Ubogi Piketty, v Sloveniji bi še on obveljal za neoliberalca!

Ahhh, enakost! Sliši se čudovito, čeprav v resnici ne vem, o čem sploh govoriva? Enakost je v Sloveniji eden od tistih pojmov, ki ga po mili volji zlorablja vsak, ki ima pet minut časa. Enakost so recimo zagovarjali cinični ex-predsedniki, ki so jim davkoplačevalci plačevali zdravljenje v Švici in Avstriji. Polna usta enakosti so imeli tudi managerji iz Foruma 21, ki so na grmadi lastne ničevosti skurili neštete socializirane milijone, medtem ko je F21 prežvekoval floskule o socialno stabilni in solidarni družbi?

Tako kot nekateri drugi koncepti, se je enakost v Sloveniji izrodila in pristala nekje med Orwellovo Živalsko farmo in Vonnegutovo zgodbo Harrison Bergeron. V starih dobrih časih ameriške in francoske revolucije je bil koncept jasnejši: šlo je za enakost pred zakonom, enakost pred državno oblastjo, za enakost posameznika v primerjavi z ostalimi posamezniki. Če zaokrožim, šlo je za enakopravnost izhodiščne pozicije posameznika.

“We hold these truths to be self-evident, that all men are created equal, that they are endowed by their Creator with certain unalienable Rights, that among these are Life, Liberty, and the pursuit of Happiness.” Ameriška deklaracija o neodvisnosti, 1776

In kje smo mi dobrih 200 let kasneje? Občutek imam, da se v Sloveniji zavzemamo za povsem drugo vrsto enakosti, za enakost končnega rezultata ne glede na izhodišče. Povprečnega Slovenca ne moti, če ima nekdo manj; moti ga le, če ima nekdo več. Takole na prvi pogled bi rekel, da je Janezu Novaku bolj ljuba situacija, kjer imata s sosedom Jožetom oba plačo tisoč evrov, kot pa da bi imel Janez 2.000 evrov, Jože pa 3.000 evrov. Janez s somišljeniki na volitvah z lahkoto doseže uravnilovko, zato v Sloveniji davčno stopnjo 41% dosežeš že z letno plačo v višini EUR 18.960, kar je le malenkost nad povprečjem, astronomskih 50% pa nad EUR 70,907 (približno 3,5 povprečne plače). Za primerjavo, celo v Franciji, kjer je egalitarnost dobila ime, najvišjo stopnjo 45% dosežeš šele nad EUR 151.200 (kar je več kot 6 povprečnih plač). Za nameček te v Sloveniji obremenijo še z neomejenimi prispevki za zdravstveno zavarovanje, ki nimajo prav veliko niti z zdravjem niti z zavarovanjem, saj smo si bolj enaki zdravstvene storitve večinoma prisiljeni plačevati sami, manj enaki pa iščejo pomoč na Facebooku ali zbirajo plastične zamaške.

Rezultat naštetega je, da je dohodkovna neenakost v Sloveniji najnižja med državami OECD, saj Ginijev koeficient znaša le 0,24 in v disciplini enakosti zlahka prehitimo celo egalitarni Norveško in Dansko, medtem ko nas v blaginiji dohitevajo in prehitevajo države, kot so Češka, Poljska in Slovaška. Rastoča neenakost, ki jo omenjaš, je morda res problem, morda celo “bistven izziv našega časa” vendar ne v Sloveniji, kjer se zdi, da je bistveno večji problem pretirana težnja k enakosti na račun večje blaginje (ob potencialno večji neenakosti).

In Piketty? Iz njegovih zaključkov o vzrokih dohodkovne neenakosti bi lahko Slovenija potegnila vsaj nekaj lekcij o rasti dohodkov. Dva odločilna faktorja, ki (tudi po njegovem) odločilno vplivata na rast in raven dohodkov, sta izobraževanje, ki kroji ponudbo delovne sile in tehnološki napredek, ki vpliva na povpraševanje po delovni sili. Na obeh področjih pri nas delamo napake, predvsem s tem, ko v imenu enakosti preprečujemo vseh vrst konkurenco.

Že ob omembi ideje, da bi konkurenca med šolami utegnila biti nekaj pozitivnega, uradnike na ministrstvu za šolstvo grabi neprikrita panika. Sistem vaučerjev, ki v švedskem šolstvu odlično deluje, je v Sloveniji tabu. V visokem šolstvu pa brez ozira na trg ustvarjamo številne diplomante v poklicih, ki v 21. stoletju niti slučajno ne bodo dobili zaposlitve v panogah, ki so gonilo tehnološkega razvoja.

Več lahko preberete na Metinalista.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.