Vsak teden prinese vrsto dogodkov, ki bi jih bilo vredno osvetliti in jim odrediti pravo mesto.
Tale uvodni stavek, ki smo ga pravkar slišali, nam ne zbudi posebne pozornosti. Je malce dolgočasen, preprost, običajen stavek. Vendar če nekoliko premislimo njegovo vsebino, vidimo, da ni čisto tako. Če je treba dogodke osvetljevati in jih postavljati na pravo mesto, pomeni da stvari ne vidimo dovolj jasno, da so v večjem ali manjšem delu skregane z resničnostjo in da kontekst ni ustrezen.
Do neke mere smo na tak svet, ki ni povsem verodostojen in ki nas peha v dvome, obsojeni vsi. Posebej zdaj, ko naša obzorja sicer obsegajo cel planet, a ga nismo zmožni zaznavati direktno, pač pa po posrednikih. Tem posrednikom rečemo s tujo besedo mediji. Mnogi mediji niso čisti, ne trudijo se prinašati resnice, pač pa poročanje in komentiranje prilagajajo različnim ideologijam, politični korektnosti, željam lastnikov, konstelaciji domačih in svetovnih političnih sil in drugim dejavnikom. Tako se na eni strani utrjuje slika, ki nam jo prikazujejo javna občila, oddaljuje pa se nam svet, kakršen je v svoji resničnosti.
Takoj ste začutili, da je to posebej velika težava naše slovenske družbe, ki je toliko let živela v sistematični laži, zdaj pa že četrt stoletja živi znotraj države, ki se s to lažjo nikoli ni resno soočila. Tako ni čudno, da je razkorak med resničnim svetom in svetom, ki nam ga slikajo mediji, tako velik, da je treba dogajanja neprestano dodatno osvetljevati in jih postavljati v resnični slovenski svet. Skozi desetletja smo se navadili, da moramo, denimo ko gledamo poročila, neprestano ugotavljati, zakaj tak vrstni red novic, zakaj je enim odmerjeno nesorazmerno veliko časa, zakaj nekatere novice pridejo na program kvečjemu v poznih urah ali pa sploh ne, zakaj dogodkov tako rekoč nikoli ne komentirajo analitiki jasnega katoliškega predznaka itd. Poslušalec Radia Ognjišče je v teh veščinah izurjen, vseeno pa nihče ni imun na neprestano izkrivljanje, ki iz nenormalnega sveta dela vsakdanjost.
Vir: Radio Ognjišče
