L. Peterle, FB: Begunska kriza lahko sproži politični radikalizem z ekstremizmom

Evropski parlament še ni doživel toliko nastopov vodilnih politikov v enem tednu. Danes sta nas v zvezi z begunci nagovorila predsednik Evropske komisije Jean Claude Juncker in predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, jutri bosta govorila nemška kanclerka Merklova in francoski predsednik Hollande, pa še španski kralj se bo oglasil.
Begunsko vprašanje je že dolgo osrednje vprašanje poslanskih pogovorov. Ti pogovori ne izražajo samo zaskrbljenosti, ampak tudi različne občutljivosti, poglede in interese.

Velikodušnost Nemčije oziroma Merklove je pozdravila vsa Evropa, doma pa je to naletelo tudi na kritične odmeve, še posebej na Bavarskem.

Oba predsednika sta danes poudarila dogovor s Turčijo. Dogovor imam za pomembno dejstvo, ki dokazuje, da sta oba subjekta kljub ohlajenemu partnerstvu sposobna pragmatičnega odnosa do skupnega problema.

Če hočemo urejati migracije, moramo urediti najprej sami sebe.

Migracijski tok moramo kontrolirati in vedeti, kdo prihaja in koga sprejemamo. Ne moremo pa ga kontrolirati, če ne kontroliramo zunanjih meja. Skupna volja EZ je v tej zvezi ključna. Zato pozdravljam besede predsednikov Junckerja in Tuska.To je pomembno tudi za zaupanje ljudi v operativno sposobnost EZ.

Humani moramo biti s tistimi, ki so res v stiski in z državami, ki so bolj prizadete, enotni in odločni pa proti tistim, ki so krizo povzročili.

Vedeti moramo tudi, da ima prerazporejanje tehnične, finančne in politične meje – tudi v Nemčiji.

Nemčija potrebuje zaradi slabe demografske slike dejansko večje število priseljencev, vendar gre tudi za vprašanje dinamike priseljevanja. Urejeno in legalno priseljevanje je zaželjeno, nekontrolirano in preveč valovito pa povzroča težave.

Več lahko preberete na Facebook strani.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.