L. J. Kučić, Sobotna priloga: Blatilni stroj

3

Delovanje blatilnega stroja je prikrito in učinkovito. Če kot župan, član kakega odbora, zdravnik ali novinar izrečete nekaj kritičnega – o politični oblasti, kriminalu, korupciji ali škodljivih poklicnih praksah –, bodo vaši napadalci iztrgali kako besedo iz konteksta ali poiskali podrobnost iz vašega zasebnega življenja. Ta podrobnost največkrat nima zveze z vašim javnim delovanjem, a vas lahko učinkovito očrni in vas prisili, da se branite pred obtožbami. Namen blatilnega stroja je utrditi prepričanje, da nihče ni čist, da nikomur ne moremo zaupati, da so razmere brezizhodne in je svet pač takšen, kakršen je. Ta metoda je zelo učinkovita, kadar v državi prevladujeta obup in razočaranje, saj v takšnih okoliščinah ljudje radi slišijo, da smo vsi isti in se nihče niti ne trudi biti boljši.

Saviano je pokazal, da lahko blatilni stroj uniči vsakogar – celo tako izjemnega posameznika, kot je bil sodnik Giovanni Falcone, ki je v osemdesetih letih napovedal vojno mafiji in v Italiji izpeljal nekaj največjih protimafijskih procesov doslej. Ker je začel ogrožati politične in uradniške mogočneže, je bil v protimafijskem boju vse bolj osamljen. Zaradi nenehnih medijskih napadov in kritik je prijateljem potožil, da lahko njegov ugled reši samo še nasilna smrt, če ga ne bodo celo v tem primeru obtožili, da hoče še z lastno smrtjo vzbujati pozornost (to se je zares zgodilo po prvem poskusu atentata, ko so se razširili namigi, da ga je uprizoril sam). Govorice in očitki so potihnili šele po tem, ko je mafijski morilec Giovanni Brusca 23. maja 1992 sprožil petstokilogramsko bombo in poleg Falconejevega avtomobila razstrelil še nekaj deset metrov avtoceste med Palermom in mestnim letališčem. Falcone je smel šele po smrti postati junak.

Savianovi zapisi ne veljajo samo za Italijo, saj bi lahko zelo podobno knjigo napisal tudi opazovalec sedanje slovenske družbe.

Ker sta se po državi razlezli razočaranje in malodušje, so prebivalci zelo dojemljivi za sporočilo, da so vsi isti in se nima smisla truditi biti boljši. Oblastniki, interesne skupine, mediji in drugi upravljavci blatilnega stroja nam to sporočilo nenehno ponavljajo in spodkopavajo zaupanje v družbene skupine in ustanove, ki so potrebne za delovanje države: politiko, sodstvo, šolstvo, javni sektor in medije. Ko je velik del javnosti prepričan, da novinarji pišejo po nareku politike, gospodarstvo vodijo »osebe iz ozadja«, profesorji podpisujejo prepisane diplome, sodniki ščitijo barabe in so vse javne osebnosti enako pokvarjene, je utemeljeno kritiko skoraj nemogoče ločiti od klevete ali pričakovati javno razpravo, kjer bo moč argumenta prevladala nad argumentom moči, populizmom in moralistično histerijo. V takšnih družbenih okoliščinah so vnaprej obsojeni tudi posamezniki, ki pogumno opozorijo na napake v stranki, podjetju ali poklicu. Njihovo dejanje lahko izniči že najmanjša pretekla napaka, neprimeren sorodnik, podpisana peticija ali neprijetna podrobnost iz zasebnega življenja. Kljub temu da je informacija očitno predstavljena brez konteksta in je njen edini namen odvrniti pozornost od resničnega problema.

Strah, da nas bodo zaradi zapisane ali izrečene kritike že naslednji dan javno oblatili nasprotniki in izobčili poklicni kolegi, še krepi moč blatilnega stroja, ščiti kriminalce in pokvarjene politike, ohranja slabe prakse ter spodkopava demokracijo, je prepričan Saviano. Vendar njegova moč ni absolutna. Blatilnemu stroju se lahko upremo, če javno opozarjamo na njegov obstoj, razkrivamo njegove upravljavce ter se upremo njihovemu sporočilu, da so vsi isti – tisti, ki zločine zagrešijo, in tisti, ki nanje opozarjajo. V resnici namreč niso vsi isti. Številni izpostavljeni posamezniki sicer delajo napake – nujne spremljevalke vsakega odgovornega dela –, a večinoma niso skorumpirani in kljub človeškim slabostim ne podlegajo podkupovanju ali izsiljevanju. Njihovo zasebno življenje pa morda ne ustreza idealizirani javni morali, a kljub temu ne vpliva na opravljanje zaupane funkcije in nima negativnih vplivov na sodržavljane (nepotizem, negativna selekcija, kršenje pravil, nesmotrna poraba javnega denarja …).

Pozitivne družbene spremembe so zato mogoče tudi v Sloveniji – kljub hromečemu občutku nemoči in vse bolj priljubljenim slovencološkim teorijam, ki dokazujejo zgodovinsko, psihosocialno in celo biološko neizogibnost sedanjega stanja. A jih bomo sprožili šele takrat, ko se bomo naučili prepoznavati razlike med upravljavci in žrtvami blatilnega stroja ter jih nagrajevati na volitvah in podpirati tudi v domačem okolju in delovnem kolektivu.

Več lahko preberete v Sobotni prilogi.


3 KOMENTARJI

  1. Zelo dober tekst. Tega novinarja sem do sedaj bral samo v izvajanju prispevkov o IT.

    Opisal pa je blatilni stroj. Oz. sistem za medijske ubijanje. Velika mafija ima svoj gromozanski sistem, a tudi mala mafija ima nek svoj sistem. Šefa obeh mafij sta tisti osebi, ki se jih ljudje sovražnega pola najbolj bojijo.

    Medijski umori se BTW dogajajo ves čas, že pred in po osamosvojitvi so bili izredno močni. So nadomestek resnične vojne in pobijanja drugače mislečih.

    S tem, da smo nasprotniki velike mafije ( ki sočasno ne delamo za malo mafijo) ogroženi še na druge načine: izgubo služb v državnih podjetjih, kolhozih, mobing, šikaniranje, sodne zaostanke ali krivosodje, …

    Zelo dobro je prebrati knjigo o Mafiji Roberta Saviana. Še dodatno pa je zverzirana komunistična mafija in še posebej take komunistične mafije ( ruska, beloruska, kitajska, srbska, slovenska, romunska, hrvaška, grška, ciprska, francoska, italijanska komunistična mafija), ki so preživele propad uradnega komunizma.

    Saviano bi se gotovo veliko še naučil, če bi prišel raziskovati Slovenijo, ki so jo itailijanski mafijci proglasili za “raj za mafijce.”

  2. nekaj (!!) takšnih blatilnih strojev imamo že vsaj 75 let tudi v Sloveniji.
    mnogi od njih s pospešeno močjo delu8jejo zlasti v zadnjih letih, zlasti na račun tistih posameznikov, za katere levica meni, da ji NAJBOLJ ŠKODUJEJO.

    Žal smo državljani zabiti kot štange v zmznjena tla in tega, kar počnejo s pomočjo ”blatilnega stroja”, sploh nočemo opaziti.

Comments are closed.