L. J. Kučić, delo.si: To morate prebrati!

2

V zadnjem mesecu me je po elektronski pošti ali družabnih omrežjih doseglo veliko besedil, ki so jih pošiljatelji pospremili s komentarjem »to moraš prebrati«.

Sporočila so bila zelo podobna. Na vsaki povezavi je bil zapis, komentar ali pogovor, povezan z begunci. Avtorji besedil so v uvodu napovedali, da bodo povedali pravo resnico o beguncih, ki jo mediji in politiki prikrivajo. Opisovali so negativne učinke islamske kulture, svarili pred nepravimi begunci, se bali za »naše otroke« in napovedovali konec Evrope.

Pošiljatelje sem kar dobro poznal. Vsi so bili univerzitetno izobraženi in zaposleni v strokovnih ali ustvarjalnih poklicih. Z njimi sem se večkrat pogovarjal o družbenih, političnih in gospodarskih vprašanjih, zato sem vedel, da niso nekritično zaupali politiki in množičnim medijem. Prav tako se mi niso zdeli dovzetni za teorije zarote, saj mi doslej še niso pošiljali skritih resnic o cepivih, gensko spremenjeni hrani, pristanku na luni in nevarnih sledeh na modrem nebu. Zato me je začudilo, da so jih spletna protibegunska besedila tako močno vznemirila.

Bila so zelo slabo napisana. Besednjak je bil komaj srednješolski, jezik slab in poln pravopisnih napak. Članki so bili večinoma anonimni ali podpisani z izmišljenim imenom (google jih ni našel), avtorji niso niti poskusili predstaviti nasprotnih stališč ali pojasniti zgodovinskih, ekonomskih in geopolitičnih razlogov za množice v begunskih centrih.

Kraja in časa nastanka fotografij ni bilo mogoče določiti, saj so bile pobrane z družabnih omrežij. Zapisi so bili zelo očitno pristranski in polni negativnih pridevnikov, a so kljub temu dosegli želeni učinek – prestrašili prejemnike in se razširili po družabnem spletu.

Takšen medijski pojav je pred skoraj desetimi leti opisal ameriški televizijski komik Stephen Colbert in ga poimenoval »truthiness« ali resničnostnost.

Amerika se je razdelila na državljane, ki resnico iščejo z glavo, in tiste, ki jo čutijo v srcu, je povedal Colbert. Glava je opozarjala, da Iraka ni bilo mogoče povezati z napadom na newyorška dvojčka, a je ameriška javnost kljub temu sledila predsedniku Georgeu Bushu in podprla rušenje iraškega vodje Sadama Huseina. Politiki so sicer zavajali javnost in lagali o orožju za množično uničevanje, a so Američani kljub temu globoko v srcu čutili, da njihovi vojaki v Iraku delajo pravo stvar, je povedal televizijski satirik. Ne glede na nasprotne argumente in dejstva.

Odzivi Američanov so bili zelo človeški. Teroristični napad je porušil občutek varnosti, v javnosti sta se razširila jeza in strah. Busheva politika ni poskušala pomiriti njihovih čustev, ampak jih je podpihovala in usmerila v zlega diktatorja na drugem koncu planeta.

Enako človeška so tudi čustva številnih Evropejcev, ki jih množice beguncev opominjajo, da se njihova družba za vedno spreminja. Glava morda ve, da so za begunsko krizo in razmah globalnega terorizma najbolj odgovorne vojne in politiki, ki smo jih volili zadnja desetletja. Ampak so negotovost, strah in nezaupanje močnejši od razuma, ki bi edini lahko spregledal zavajajočo »resničnostnost« anonimnih spletnih zapisov ter jih poslal v zaslužen elektronski koš.

Več lahko preberete na delo.si.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


2 KOMENTARJI

  1. Nič novega, kriv naj bi bil človek, ki slabo misli o beguncih. Rahel namig krivde “politikov, ki smo jih volili zadnja desetletja” ne more pri meni izboljšati vtis o tem besedilu.

  2. .. ” medijski pojav je pred skoraj desetimi leti opisal ameriški televizijski komik Stephen Colbert in ga poimenoval »truthiness« ali resničnostnost”
    —————
    .. je nastal kot protiutež lažnivosti oz. zavajanja množic s strani njihovih izvoljenih vodij ?

Comments are closed.