L. G. Lisjak, PlanetSiol: Zakaj je Ljubljana grdo mesto

11
206

“Najlepšo mesto” je zlagana fraza, ki skriva težave prestolnice: neučinkovit javni promet, propadanje stavb, kulturna politika mestnih oblasti in odtekanje javnega denarja v dvomljive naložbe.

Ljubljano imam rad. Sedem let sem preživel v njej in jo imam za svojo. Obstajajo številna mesta, začenši z bližnjima Trstom in Zagrebom, kjer se glavni tokovi družabnega življenja odvijajo znotraj zaprtih skupin, kjer na prišleke gledajo zviška. Tudi Ljubljana ima tak sloves: a v resnici ni taka. Je odprto, radovedno, vključujoče mesto. V Evropi je malo podobno velikih mest, ki bi imela živahnejše kulturno življenje. Plečnikova ureditev Ljubljanice je eden najlepših primerov modernega urbanizma sploh. Brezhibna eleganca Plečnikovega “Velikega kanala” daje celotnemu staremu jedru, ki je vpeto nanj, pridih čarobnosti.

A premalo je reči, da njeni potenciali niso dovolj izkoriščeni. Brez zagrenjenosti ali privoščljivosti in vedoč, da bom prizadel mnoge, ki imajo svoje mesto upravičeno radi, trdim: Ljubljana je grdo mesto.

Ljubljana je grdo mesto s prikupnim starim jedrom

Župan se ne strinja. Pravi, da je najlepše mesto na svetu. Če se sprehodi od Magistrata do Špice in od Karlovškega mostu dalje miže na eno oko, ga še lahko razumemo. A že, če bi se na podoben sprehod odpravil v nasprotno smer, do Ambroževega trga in po Rozmanovi navzgor, tega ne bi mogel izreči, ne da bi izpadel kot poniglavi provincialni napihnjenec.

Da je to le fraza, da Ljubljana ni najlepše mesto na svetu, vemo seveda vsi. Tudi župan. Ampak bodimo pošteni, stopimo korak dlje in si priznajmo: Ljubljana je v resnici grdo mesto.

Tega ne pišem v namene dnevnopolitične polemike, čeprav je predvolilni čas dobra priložnost, da stvari postavimo v pravo perspektivo: Ljubljana je grdo mesto s prikupnim starim jedrom.

Če stvari postavimo tako, dobimo treznejši pogled na stanje v prestolnici. S tem pa tudi boljši pregled nad izzivi, ki so pred njo. Res je, da je staro jedro danes še bolj privlačno kot pred osmimi leti. Vendar zato Ljubljana kot celota ni nič manj grda. Prej nasprotno.

Središče in periferija

Finance so nedavno objavile članek z zgovornim naslovom Grdi obrazi najlepšega mesta na svetu. “Res je strogo mestno središče precej lepše kot pred osmimi leti,” piše avtor, “a za Jankovićem žal ostaja tudi precej opuščenih gradbenih jam, kjer naj bi stali njegovi veliki projekti.”

Vedno se nasmehnem, ko slišim zaklinjanje, da je “staro mestno jedro sicer okej, ampak …” Saj Ljubljana ni New York, da bi lahko rekli: spodnji Manhattan je res urejen, tja do 115. ulice še nekako gre, nato pa … Še Trst ni, da bi smeli reči: predmestja so resda pošastna, a takoj, ko stopiš čez Staro mitnico, je pa lepo. Za boljšo predstavo: tržaško staro jedro, tisto iz avstro-ogrskih časov, pokriva strnjeno površino, ki ustreza območju med Bežigrajskim štadionom in Tobačno ter Magistratom in Kosezami. Kar pomeni, da se lahko sprehajate poldrugo uro, ne da bi naleteli na brutalizem povojne masovne gradnje. V Ljubljani stopite 300 metrov od Tromostovja in že ste sredi Ravnikarjeve betonske puščave pred parlamentom. Še 300 metrov in tudi uradno ste zunaj središča.

To je razumljivo: Trst je bil pred stotimi leti petkrat večji od Ljubljane. Danes je za tretjino manjši. Ljubljana se je v zadnjega pol stoletja širila hitreje, kot so se njeni meščani lahko prilagodili novi urbani stvarnosti. Ostali so zagledani v sicer prelepo staro jedro, ki pa je (z izjemo Varšave, ki je bila porušena med vojno) najmanjše izmed vseh prestolnic EU. Ne pretiravam: dobesedno najmanjše, vključno z Luksemburgom in Valletto.

Trditev, da je “strogo središče sicer lepo”, je slepilo. Tolikokrat smo jo slišali, da smo pozabili, kako absurdno zveni.

Klavrno stanje

Ljubljana nima “starega mesta”. Ima drobceno barokizirano srednjeveško jedro in dve ali tri secesijske ulice, ki peljejo iz njega. Oboje je vpeto v trikrat širšo urbano mrežo, znotraj katere se ostanki meščanske gradnje prepletajo s socialističnim modernizmom. Tej, širši in marsikje precej nesrečno povezani urbani mreži (ki je manjša od strnjenega starega jedra Vidma ali Gradca), se reče “središče” in znotraj njenih meja živi približno 8 odstotkov mestnega prebivalstva.

In še tu je vse prej kot rožnato. So predeli, ki spominjajo na Bukarešto. Če odmislimo jame pri Kolizeju, NUK-u in Šumiju (ta Bermudski trikotnik nasedlih investicij), je tu degradirano območje kolodvora, pa odsek med Levstikovim trgom in Roško; zelo žalostno podobo kažejo tudi predeli Vodmata in Tabora … Pravzaprav je vse, kar je zunaj tistih petih ali šestih ulic, ki jih je Janković – z razlogom! – prekrstil v “najlepšo mesto na svetu”, v dokaj klavrnem stanju.

Govorimo torej o kakih 97 odstotkih Ljubljane.

Več lahko preberete na PlanetSiol.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


11 KOMENTARJI

  1. Lisjakova ocena Ljubljane je, čeprav je za njo očitno kar nekaj daleč nadpovprečnega poznavanja mesta, domišljava in neobjektivna, naslov je pa sploh ( zame kot rojenega Ljubljančana gotovo) zelo žaljiv!

    Ljubljana je nasprotno, čudovito mesto! Kar nekaj srednjeevropskih mest sem si v življenju z zanimanjem ogledal in Ljubljana je zanesljivo eno najlepših med njimi. Salzburg je recimo izložbeno okno (pod)alpske Mitteleurope z okoli 5 milijonov letnih obiskovalcev, pa mu je Ljubljana ne le precej podobna, ampak ga v nekaterih pogledih prekaša. Recimo v zlitosti mesta s svojo reko.

    Pri Ljubljani grejo z roko v roko čudovita položenost v naravno okolje ( zavoj zelene reke okoli grajskega griča, zeleno gričevje z zahoda in vzhoda, kar recimo pomeni, da se z Rožnika prek čudovitega parka v nekaj minutah spustiš v samo historično jedro, odprti pogledi na Alpe na severu in Dinaride na jugu) z zelo posrečeno arhitekturo, ki ji bistven poudarek dajeta barok in ureditve velemojstra Plečnika.

    Ljubljanski barok je predvsem po zaslugi operozov izrazito kvaliteten in všečen barok daleč nadpovprečnih, predvsem italijanskih umetnikov. Samo nekaj njih: iz Rima Pozzo, iz Benetk Robba, Lombardije Quaglio. Takih umetnikov se nima kdo sramovati, kaj šele takrat provincialna metropola ( najmanj razvite province AO). O arhitektu, ki so ga klicali ustvarjat na praške Hradčane, je škoda prostora, da bi dokazovali njegovo odličnost. Ne le Plečnika, tudi za Fabianija in Vurnika. Tudi secesija in historicizem sta pustila v Ljubljani lepe sledi. Ravnikar ni arhitekt, ki bi se ga odpravljalo z levo roko- je pač modernist, mogoče je področje nekdanjih nunskih vrtov nekoliko pusto, a ni brez umetniške vrednosti.

    O tem, da velik del od tistega, kar se je v Ljubljani po vojni pozidalo, ni kaj dosti vredno, ne bom polemiziral. Ni kaj polemizirat. Tudi na zahodu se je v povojnih desetletjih večinsko gradila bogseusmil arhitektura. Mesta, ki niso razvojno zastala, so tudi na zahodu dobivala estetsko problematično okolico. V vzhodnem bloku še hujšo. V vseh jugoslovanskih prestolnicah tudi.

    A si je Lisjak recimo kdaj ogledal okolico stare “zlatne Prage”? To je mnogo hujše za gledat kot v Ljubljani. In vendar Prago veliko ljudi postavlja za prav najlepšo evropsko prestolnico. Upravičeno, po mojem. Ocenjujejo pač staro mesto. Zakaj ne enako pri Ljubljani? In BTW, stare Ljubljane je precej več kot 3% mesta, kar zapiše Lisjak. ( A šteje k mestu še okoliška hribovja, gozd, travnike, polja? Potem mogoče da.)

    Skratka mestno jedro nekje med Špico in Plečnikovo zapornico ( ob cukrarni)in na zahodni tivolskim gradom je čarobno lepo in to večina obiskovalcev Ljubljane z estetskim čutom, mnogi presenečeno, potrdi. In precej je, posebej v zadnjih letih narejenega, za urejenost in prenovljenost tega dela mesta.

    Kot posebno vrednoto dodam, da se v Ljubljani iz pip pije kvalitetnejša voda kot v katerikoli drugi evropski prestolnici ( o večini sveta tu ne bi niti izgubljal besed).

    Če že hoče Lisjak ocenjevat Ljubljano po Šiški, Mostah, Fužinah, Štepanjskem naselju, Zalogu ipd., pa naj. Ampak vprašanje, če je to dobronamerno ali vsaj nepristransko. So deli Ljubljane, kjer ni tako hudo, čeprav je izven centra. Deli Bežigrada so kar v redu. Koseze. Vaško okolje okoli Sostrega. Potem južno obrobje centra: Prule, Trnovo, Murgle, Krakovo, Mirje, Rožna dolina. A avtor ve, da je kvadratni meter v teh delih Ljubljane vreden približno toliko kot na Dunaju ali v Rimu?

    p.s. Lisjak postavlja nasproti Ljubljani Trst. A je prepričan, da je Trst, mesto z najvišjim individualnim standardom v Italiji, lepše urejen od Ljubljane? Mene ob Miramaru impresionira del od Piazza unita do železniške postaje ( ampak to je mnogo manjša površina od stare Ljubljane). Vzhodna polovica Trsta proti Miljam je en sam živ obup, brez žaveljskega terminala ali z njim. Sreča, da Ljubljančanom česa takega ni treba gledati ali vohati (recimo železarne).

      • To imaš prav, sem pretiraval. Pa recimo od tistega zgodovinskega področja habsburške dominacije med 13. in 16. stoletjem ( ki je malo širše od današnje Avstrije) najmanj razvita dežela.

    • zakaj je naslov žaljiv: saj vendar niste vi krivi, da je Ljubljana grda!
      sicer pa se tudi meni zdi čudovito mesto in bi vsak trenutek izbral Ljubljano pred Salzburgom
      vendar kot celota ni lepo mesto: prostorsko izjemno zanemarjeno je, slabo integrirano, vpadncie so pošastne, stara stavbna dediščina izven centra (npr. v Šiški) prepuščena propad
      srce me boli, ko vidim, kako zanemarja svoje potenciale

  2. Mogoče je potem najin nesporazum v stvareh, o katerih je pisal veliki Platon. Recimo v razumevanju jezika, ki naju druži v skupni narod.

    Grdo je zame hud pojem. Za rojstno mesto ali rojstno deželo povsem nesprejemljiv. Kako mislite, da normalen človek lahko prebavi, če mu nekdo zabrusi: tvoja žena ali tvoja mama ali tvoj otrok je grd(a)? Ne gre, tudi če bi bilo res.

    Pa ni res. Slovenija je zelo lepa, priviligirani smo, in Ljubljana je zelo lepa. ( Ljudje pa so, blago rečeno, težavni. Komunizem jih je naredil še težavnejše.) Večina lepote je pa, dana od Boga ali od davnih generacij pred nami. V veliki meri tudi od povabljencev, priseljencev, ne le avtohtonega prebivalstva.

    Ja, slabo se dela s to lepoto. V glavnem. Urbanizma se niti ne upošteva, tudi če ima rešitve. Po celi Sloveniji, ne le v Ljubljani. Dokaz so pogledi na Slovenijo iz zraka.

    Zanemarjanje potencialov? Zagotovo. A da bi bilo hitro urejeno, kar vi želite, bi najbrž mesto rabilo 3 kratnik današnjega budgeta. Tega nima iz znanih razlogov. In ne bo imelo še dolgo. Pravijo, da mesto trenutno troši prej preveč kot premalo. Edina neizkoriščena sredstva, za katere evidentno obstaja konkretna krivda, so trenutno v Ljubljani evropski fondi.

    • Po mojem gre bolj za politike in prioritete kot za proračun. Poglejte Ribjo brv ali tisti napis Zdravljice na Čopovi. Je to potrebno?
      Tudi Slovenija je marsikje grda. Gora, razgledov in slapov nismo ustvarili sami, zato ni velikega razloga, da bi bili nanje ponosni. Ponosni smo lahko na kulturno krajino, na krajinsko in arhitekturno dediščino, na kakovost modernih gradenj, na naš odnos do prostora.
      Marsikje se vse to poslabšuje z bliskovito naglico.

      • A sem besedo ponos uporabil? Dovolj, da ti je lepo, da ti je pri srcu, da si navezan, da se rad vračaš, se umiriš itd.

        Se strinjam, da smo Slovenijo marsikje pogršal in da je to davek razvoju in komotnosti, brez katerega skoraj ne gre. Mene recimo grozno motijo pogledi na prepredenost krajine z električnimi daljnovodi, ki jih je vedno več. Ampak, kaj čmo. Menda bi se nekaj tega lahko vkopavalo v zemljo, samo da bi bilo za nek hud faktor vse dražje.

        Uživam recimo v Narodni galeriji ob panoramah, ki jih je naslikal Marko Pernhart, ta odličen slikar s Koroškega, predvsem krajinar, romantično-realističnega sloga. V NR so velikanske panorama na vse strani s Šmarne gore. Poznam pa tudi njegova podobna dela s Stola in z Velikega Kleka ( Grossglocknerja). Se mi kar toži, kako je lepa šele takrat v 19. stoletju izgledala Slovenija: lična urejena pozidanost v sklenjena naselja, nekajkrat manj kot danes, skoraj nič industrije, mnogo manj prometne infrastrukture ( elektrike sploh ne), ogromno zelenih travnikov, pašnikov in njiv, pa mnogo manj zaraščenosti z gozdom. Estetsko daleč superiorno glede na danes.

        Za kulturno krajino podeželja najbolj skrbi slovenski kmet. Ob izumiranju kmetij ( povprečna starost kmeta pri nas okoli 65 let) so obeti mračni, če ne pride do preobrata.

        p.s. Ribja brv? Hm. Dobro, tisto prej v smislu lesene gajbe ni sodilo tja. Plečnikova učenka je imela načrt, ki bi zelo sledil mojstrovemu Tromostovju in Šuštarskemu mostu. Vprašanje, ali je to potrebno. Vodilni arhitekti s fakultete ( Gabrijelčič) so zmagali z minimalizmom, ki bi čimmanj pogleda vlekel nase in omogočal čimveč prostega pogleda na obstoječe historične vrednote okolice. Kaj pa vem…

  3. Zanimiva debata. Če gledam na to, kaj so/niso naredili v mojem mestu, je Ljubljana res grda. In tisti Jankovičev slogan je totalna bedarija.
    Tako v vsakdanjem življenju pa v njej raje opazim kaj lepega, grdim razgledom ne posvečam pozornosti. In npr. tujcem ne bi nikoli razlagal, da je moje mesto ali moja država grda.

    • A te smem vprašat, j, iz katerega mesta si? ( Firbčen, ker tako samozavestno trdiš, da se v tvojem mestu dogajajo boljše stvari kot v Ljubljani.)

      Meni se recimo fučka za Jankovića, za moje mesto pa ne. Amapk mislim, da tisti izven LJ skoraj vsi Jankovića sodite po čisto političnih kriterijih, ki nimajo nič opravit z upravljanjem samega mesta. Dejstvo je, da je od Špice do zapornice pri Cukrarni v starem mestu narejenega v zadnjih 10 letih največ lepega od l. 1941 naprej. Pa ni to delal Janković, ampak je dal delat boljšim, če ne najboljšim slovenskim arhitektom, v glavnem renomiranim profesorjem: Koželju, Kobetu, Gabrijelčiču itd. Večina stvari v centru je dobro uspela. Po drugi strani so se pa Stožice finančno sesule. Mesto je bilo skrajno neuspešno pri črpanju evropskih fondov. Kar nekaj poslov mesta in župana osebno je pa obremenjeno s sumi korupcije itd.

      Ampak vse to ti ne daje upravičenja, da tudi ti ponavljaš, da je Ljubljana grda. Kaj to zdaj sploh pomeni grda? A zato, ker je župan slab karakter in prijatelj Kučana?

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite