L. G. Lisjak, PlanetSiol: Tragikomedija Cerarjevega zatona

10

Sredi veselega decembra je Cerarjeva vlada praznovala sto dni obstoja.

Iztek tega obdobja, v katerem naj bi vladalo džentelmensko premirje med mediji in izvršno vejo oblasti, je pospremilo splošno negodovanje krojilcev javnega mnenja. Cerar ni izpolnil pričakovanj, so soglasni.

Komentatorji in mnenjski voditelji, ki so Cerarja do predvčerajšnjim kovali v zvezde in ga povsem resno razglašali za rešitelja države, so v prazničnih decembrskih dneh skoraj neopazno obrnili ploščo. Kritika premierja in njegove stranke je še vedno mila, a zaznati je mogoče spremembo v tonu. Ki je verjetno dokončna.

Pričakujemo lahko medijsko mrcvarjenje predsednika vlade

Iztek stodnevnega obdobja je namreč služil kot priložnost, da se končno razdre gledališki oder, na katerem se je odvijala predvolilna predstava “Človek, ki ga je poslala Previdnost”.

V zadnjih mesecih je ta poletni oder že precej sameval, v prazničnem obdobju pa smo lahko videli, kako je bilo na hitro, skoraj neopazno, postavljeno prizorišče za novo žaloigro, ki bo nosila naslov “Razočaranje nad Cerarjem”.

Njen scenarij, ki se bo zgodil v prihodnjih mesecih (letih, če bomo posebej nesrečni), je bolj ali manj znan. Pričakujemo lahko počasno medijsko in javnomnenjsko mrcvarjenje predsednika vlade, ki bo podobno enoglasno, kot je bilo njegovo povzdigovanje.

Ponavlja se zgodba Boruta Pahorja

Posledica bo omajanje njegove že tako šibke avtoritete v stranki, ki nosi njegovo ime. S tem bo onemogočen premierjev potencial, da bi vodil samostojno politiko (ki za zdaj še vedno obstaja, čeprav le kot potencial).

Ponavlja se torej zgodba iz mandata Boruta Pahorja, ta je, po lastnih besedah, z javnomnenjskega Olimpa telebnil v popolno nemilost javnosti.

Cerar igra v igri, ki jo je zanj vnaprej pripravil nekdo drug

Toda če je bil Pahor nesporni glavni protagonist zgodbe o lastnem propadu, se zdi, da je Cerar nekakšen nadomestni naturščik, ki so ga potisnili na oder, še preden se je dodobra zavedal, kaj se mu dogaja. Da od vsega začetka improvizira glavno vlogo v igri, ki jo je zanj vnaprej pripravil nekdo drug; nekako intuitivno opravlja svojo slabo naučeno vlogo in čeprav nima vpogleda v scenarij, sluti, da se zanj ne bo najbolje iztekel. Ni čudno, da ga je britanski tednnik Economist ob volilni zmagi opisal kot prestrašenega in zmedenega človeka.

Niso ga postavila skrita omrežja

Da ne bo pomote: ne trdim, da je Cerar žrtev nekakšne diabolične predstave, ki so jo uprizorili pregovorni sorodniki iz ozadja. Bojim se, da gre za nekaj mnogo bolj banalnega. Nekaj, kar se ni odvijalo v temnih kuloarjih, kjer skrite ekonomsko-politične elite prek medijev oblikujejo stvarnost za zaslepljeno ljudstvo, temveč se je dogajalo kar lepo na očeh javnosti.

Cerar ni nikakršen mandžurski kandidat, ki bi ga postavila skrita omrežja, temveč projekcija kolektivne in zavestne samoprevare.

Cerar ni v resnici nikogar razočaral, ker nad njim nihče ni bil zares očaran

Seveda smo vsi vedeli, da “ne bo izpolnil pričakovanj”. Kakšna pričakovanja pa lahko izpolni kandidat, ki nima ne političnih izkušenj, ne programa, ne kakovostne in zaupanja vredne kadrovske ekipe, ne osebne karizme, ne vodstvenih sposobnosti? Verjetno takšna, ki so previsoka, da bi lahko zanje kdorkoli razumno domneval, da bodo izpolnjena.

Več lahko preberete na Planet Siol.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


10 KOMENTARJI

  1. Levičarji torej na Cerarja reagirajo malo podobno kot na Obamo. Samo da proces od vzhičenosti do razočaranja poteka v Cerarjevem primeru precej hitreje. Resnici ne ljubo, je ta proces celo precej neodvisen od tega, ali je vodenje izvršilne oblasti s strani Cerarja ( ali Obame) v resnici dobro ali slabo.

    Glede na svoja nerealna in nekonsistentna pričakovanja so obsojeni na razočaranje. Vedno vnovič. Kljub temu se ne obrnejo proti tistim, ki jim take lažne upe vedno znova gradijo.( Lahko bi domnevali, da so v odnosu zasvojenosti do ponujanja takih poceni lažnih upov.)

  2. Cerar ni nikakršen mandžurski kandidat, ki bi ga postavila skrita omrežja, temveč projekcija kolektivne in zavestne samoprevare.
    =========================================================

    … kaj menite? Ali ne bi bilo bolje namesto zavestne (zavedne) ” nezavestne (nezavedne) samoprevare”?!

  3. Naj L.G. Lisjak pobrska po arhivu Časnika in prebere svoje očaranje nad stranko SMC.
    “Cerar ni v resnici nikogar razočaral, ker nad njim nihče ni bil zares očaran”

    Naj L.G.Lisjak ne bo lisjak in nad svoje ocene poda konsistentno tako da poveže sovje prejšnje in sedanje razmišljanje o Cerarju, tako da bralec lahko doume razvoj lisjakove misli. Drugače ta članek izpade oportunistično obračanje po vetru.

  4. Žal je LLG zares oportunist. Razen v eni ali dveh (zares dobrih) kolumnah, se kaže njegov lisjaški karakter, ki je najbrž rezultat prevelike ambicioznosti in samozaverovanosti.

  5. Upam, da bodo glavno odgovornost nosili tisti, ki so Cerarja porinili v politiko, ne pa volivci.

    Sicer se bodo podobni scenariji pri volitvah še nadaljevali.

  6. Tudi v Sloveniji bi rabili domovinsko etično sodišče kot ga imajo Hrvati.

    Ali se vodijo aktivnosti za njeno ustanovitev?

  7. Zanimiv bi bil prispevek o ciljih in rezultatih delovanja domovinskega etičnega sodišča na Hrvaškem.

    Vse z namenom, da se nam odprejo oči o demokratičnih načinih spreminjanja totalitarne družbe v demokratično družbo.

  8. Zgornji članek je naravnost tragikomičen:
    obenem, ko LGL razločno zapiše: “Komentatorji in mnenjski voditelji, ki so Cerarja do predvčerajšnjim kovali v zvezde in ga povsem resno razglašali za rešitelja države,…” in s tem nesporno ugotovi, kdo je spinal Cerarjevo politično kariero, se nato v članku sklicuje na nekakšno “samoprevaro” Cerarjevih volivcev. Hkrati popolnoma ignorira negativne dogodke med volilno kampanjo, povezane s Cerarjevim najmočnejšim tekmecem.

    Samoprevara volivcev ne obstaja. Volivci se ne morejo sami prevarati. Prevara jih lahko le nekdo drug. Tisti, ki lažnivo obljublja to, česar sploh ne ponuja. Tisti, ki manipulira mnenje volivcev.

    Volivce sta prevarala načrtno sproducirano in usklajeno medijsko podprto dogajanje pred volitvami in neka instant stranka s predsednikom, ki je obljubljal prazen ništrc.

    Ali se LGL spreneveda ali pa je morda zaslepljen? Ne, najbrž je “samoprevaran”.

  9. Se strinjam glede neobstoja samoprevare volivcev, ki jo utemeljuje gornji komentator.

    Za prevaro volivcev so zlasti odgovorni nosilci omrežja, ki je lansiralo in delovalo v smeri prevare volivcev.

Comments are closed.