Cenovno ponoreni potrošniki: kupujmo slovensko!

Foto: REUTERS/Bernadett Szabo

Vsaka stvar je za nekaj dobra. Tudi afera z poljskim mesom. Novinarji klasičen kriminalen primer obračajo na vse možne načine. Kritizirajo nadzor nad uvozom hrane, delo veterinarjev, trgovino … Manjka samo še trditev, da za vsem stoji poljska vlada in njen zli duh Jarosław Kaczyński.

Torej nekako tako, da gre za načrtovano dejavnost protievropskih konzervativnih desničarskih sil. Lahko pričakujemo poziv, da, če ne moremo kupovati slovenskega blaga, naj segamo po ruskem, kitajskem, nikaragavskem, venezuelskem …

Nikoli nisem razumel ljudi, ki jih je polna usta antiamerikanizma, pa je na njih vse ameriškega porekla, poslušajo samo ameriško glasbo, gledajo samo ameriške filme …

Kje je zdrava pamet?

Problem povezan z poljskim mesom ni enostaven. Ljudje smo proti kriminalu dejansko brez zaščite. Samostojna Slovenija ima na tem področju izjemne izkušnje: divja privatizacija, banke, TEŠ6 … Kot vse kaže, te izkušnje nič ne zaležejo. Ljudje skoraj popolnoma pasivno spremljajo nove načrte v zvezi z drugim tirom in karavanškim predorom. Očitno so sposobni dojeti le manjše goljufije, velikih, v katere so vpletene stranke in ideologije, niso sposobni videti. Kje je zdrava pamet?

Nisem še srečal človeka, ki bi zavestno kupoval pokvarjeno hrano. Raje je lačen.

Na njeno pomanjkanje očitno računajo tisti, ki nam očitajo, da pri nakupih preveč gledamo na cene in premalo na kvaliteto. Večina Slovencev komaj “štuka” začetek meseca z njegovim koncem. Poznam upokojence, ki veliko časa porabijo za iskanje trgovin, kjer je kaj ceneje. Če je še boljše, toliko boljše. Ignoriranje cene si lahko le malokdo privošči. Običajno snobi.

Kupujte slovensko! Vpijejo trgovci in prekupčevalci

Ali so pokvarjeni “trgovski” Slovenci ali naivneži. Zakaj bi kupoval slovenske makarone, če dobim italijanske, ki so neprimerno bojši, za polovično ceno. Naštel bi lahko še vrsto domačih izdelkov, ki so slabši in dražji od tujih. Zakaj pa taisti Slovenci ne kupujejo samo avtomobilov, ki so izdelani v Sloveniji, da bi tako pomagali delavcem v Novem mestu?

Naši trgovci in prekupčevalci se sklicujejo na svojo poštenost. Zaradi njih naj bi spremenili ali odpravili zakon o javnih naročilih, ki daje vsaj malo transparentnosti. Popraviti ga je treba, ne odpraviti v imenu slovenstva! Nas ni dovolj vlekel za nos Janković z najboljšim sosedom?

Lepo. Po mesarijah pogosto iščem govedino starih krav, ki so najboljše za juho. Čeprav jih odkupujejo približno trikrat ceneje kot  mlado govedo, se to pri ceni nikoli ne pozna. Podobno je tudi pri zasilnih zakolih, ko si žival zlomi nogo ali kaj podobnega, odkupovalec izkorišča stisko rejca z nižanjem cene, pa tega kupci v denarnici nikoli ne opazimo. Pravijo, da gre ogromno mesa, ki ga zgoraj omenjam, predvsem v predelavo, da se kupci z njim ne srečamo. So zato mesni izdelki cenejši? Dokler dobi pridelovalce pšenice od kilograma kruha le okoli 5 % njegove tržne cene, mi ne govorite o pošteni trgovini.

Kriminal je kriminal, pa naj bo slovenski ali poljski!

Nedavno smo lahko slišali in videli, da je Slovenija vodilna po kvadraturi trgovin na prebivalca. Iz ljubezni do preskrbovanja Slovencev? Ne nas imeti za norca. Imenujte stvari z pravim imenom”!

Slovenski potrošniki so večinsko skromni in revni. Zato tudi tako množično nasedajo razprodajam. Očitno to ni dovolj. Poslej jih bomo izkoriščali še z zlorabljanjem slovenstva. Kaj pa, ko bi bili enkrat tisti, ki so si naslovno parolo zmislili, slovensko pošteni?