Avtor: Tone Kuntner. Vir: Reporter. Zaupana mi je bila čast, da v suhem in neprizanesljivem času svoje drage domovine, ob prazniku njene samostojnosti in enotnosti, pripravim državno slovesnost; da oblikujem umetniški program, ki bo vreden velikega praznika države.
Pripravil sem scenarij, ki govori o materi Sloveniji s sliko, glasbo in poezijo od prebujanja narodne zavesti do oblikovanja državne samostojnosti.
Za uresničitev tega programa sem poskušal pridobiti najprimernejše umetniške ustvarjalce, najboljše v deželi, ki so s svojim umetniškim delom resnično domovini v ponos!
Zaprosil in povabil sem nekaj vrhunskih umetnikov, da se pridružijo nam, ki smo se za ta časten posel v tem suhem času odrekli honorarju. Med igralskimi kolegi sem nagovoril samo tiste, ki imajo stalen angažma in ki ne živijo od priložnostnih zaslužkov.
Od vseh povabljenih sem dobil prijazne odgovore, od nekaterih, da so žal zasedeni, od drugih, da so zasedeni, pa da bi tudi sicer premislili, če bi sploh sodelovali, zaradi porazne politike in njenega odnosa do kulture, do tretjih, da iz istih vzrokov načelno ne bi sodelovali, pa da jim tudi ni mar za denar,… do najbolj iskrene izjave mlajšega umetnika, da bi se temu projektu z veseljem pridružil, vendar pa bi mu sodelovanje na proslavi utegnilo škoditi. Sodelovanje pri proslavljanju države – utegnilo škoditi!? Ta zadnja izjava me je najbolj prizadela, ker je v njej izpovedana resnica, ki stoji domala za vsemi vljudnostnimi opravičili.
Tako smo za izvedbo državne proslave ostali le maloštevilni nastopajoči, ki smo se z materjo Slovenijo ponosno veselili in srčno proslavili spomin na veličastne dni rojevanja njene samostojnosti.
Danes se pa ob prazničnem veselju tudi trpko sprašujem ali smo Slovenci sploh vredni svoje samostojne države, ko si je ne upamo odkrito počastitii? In, ali je bila osamosvojitev morda res napaka, kakor sem tudi že slišal? Slišal seveda od tistih, ki te domovine ne ljubijo.
Zahvaljujem se vsem srčnim sodelavcem, ki so se proslavljanju države kljub divjaškim metežem slovenske zime brez pomislekov pridružili.
Ob prazniku izrekam iskrene čestitke vsem, ki so pred dvaindvajsetimi leti v teh decembrskih dneh množično glasovali za pomlad, srčno upali in se veselili in ki v današnjih zimskih dneh dihajo pomladno, sejejo upanje in se – vsemu navkljub – veselijo.
Vir: Reporter
