Kdor je socializmu sovražnik, je kulak, čeprav nima niti pedi zemlje

1
220

kdor je socializmu sovražnik, je kulak, čeprav nima niti pedi zemljeZgodovina nas je že docela prepričala, da se v komunizmu pač živi v revščini komunizma. Od kar se tudi pri nas ponovno ubadamo s komunizmom, smo v to še bolj prepričani! Starejši smo v šolah komunizem vse povprek doživljali, s prihodom televizije nekje v letu 1954 pa smo ga morali dodatno utrjevati še doma.

Zavedni Slovenci, ki so to že med vojno in takoj po njej zaznali, »da iz te moke ne bo kruha«, pa so še je danes brez nagrobnikov.

Zaradi pomanjkanja hrane v trdem komunizmu, so leta 1949 na junijskem plenumu Centralnega komiteja komunistov sklenili, da se po sovjetskem vzoru ustanovijo kmečke obdelovalne zadruge – KOZe ( kolhozi). In ob koncu tistega leta smo že imeli 353 kolhozov, ki pa so v letu 1953 že povsod propadli. Na mesto , da bi se samooskrba v prehrani izboljšala, se je s kolhozništvom le še poslabšala.

In kako je v tistih svinčenih letih, v krajih od koder prihajam, ta novost – kolhozništvo učinkovala na kmeta – kulaka. Dotikam se predavanja O delovnih normah , ki sem ga leta 2009, skupaj z drugimi komunističnimi »cvetkami«, v predstavil knjigi Vse je za povedati.

Kdor je socializmu sovražnik, je kulak, čeprav nima niti pedi zemlje.

Predavanje o delovnih normah je bilo namenjeno novopečenim kolhoznikom iz mojega rojstnega kraja Sv. Bolfenk na Kogu:

  • Delovne norme so sredstvo za povečanje proizvodnosti, za pocenitev proizvodnje.
  • Norme so eden od osnovnih elementov za dobro organizacijo in razvoj našega gospodarstva.
  • Naloga članov in vodstva KOZ je, da čim bolj in temeljito izpolnjujejo norme.
  • Suženjski gospodarski sistem ni poznal nikakršnih norm in organizacije dela,
  • Fevdalni sistem je imel zelo slabo proizvodnost dela in ni bilo govora o neki dobri organizaciji dela.
  • Tovariš Stalin, nam lepo pove, zakaj se je fevdalizem zlomil in ga je prevladal kapitalizem? Zato, da je napravil večjo proizvodnost dela. Nova organizacija dela, ki je že uvedena v SZ, se uvaja tudi pri nas in že zagotavlja višjo stopnjo dela in večjo proizvodnost, kakor jo dosegajo v kapitalističnem gospodarskem sistemu.
  • Količina dela, ki ga srednje marljivi delavci pod določenimi pogoji opravijo na dan, je trudodan (TD).

Dodajam (Rajko Topolovec, Podaljšano partizanstvo, 2014): V SZ sta Lenin in Stalin opredelila njihovo kmetijstvo v male, srednje in velike kmete, pri nas pa je o tem Tito postavil drugačno »kulaško« definicijo. Kulaki so bili namreč jedro kolhozov pri nas. V govoru bodočim kolhoznikom, ki ga je imel v Skopju, je že leta 1947 obelodanil svojo definicijo:

»Bilo bi napačno misliti, da je kulak splošni naziva vsakega, ki ima 15 ha zemlje. To je pojem sovražnika socializma na vasi. Ne morem reči , da je meja med srednjim kmetom in kulakom 8 ali 18ha, kulak pa je tisti, ki ima 10 ali 15ha zemlje. Mejo določimo takole: kdor je socializmu sovražnik, je kulak, čeprav nima niti pedi zemlje!«

1 komentar

Prijava

Za komentiranje se prijavite