Se zavedate, da ste veliko vaših priljubljenih pravljic, pripovedk in drugih otroških literarnih del brali v precej drugačnih besedilih, kot so jih napisali avtorji?
Priljubljeni Kekec je denimo navzoč v slovenskem knjižnem prostoru v mnogih različicah. Večinoma ohranjajo temeljno vsebino izvirnih del Josipa Vandota. Vendar obstajajo tudi pomembne vsebinske razlike, recimo kot je ta, da v izvirnem besedilu Kosobrin umre, v večini predelanih izdaj pa ostane živ.
Še bolj zanimive so predelave, ki posledica ideološke cenzure. Ta je bila še posebej močna v času po drugi svetovni vojni.
- V izvirniku Winnetouja Karla Maya je recimo Old Shatterhand opisan kot pobožen kristjan, Winnetou pa se pred smrtjo spreobrne v krščanstvo. Tega seveda v socialističnih prevodih ni. Razvoj prevodov je včasih prav smešen. V izvirniku tako Winnetou ob smrti reče: »Charlie, jaz sem kristjan«. V naših povojnih prevodih pa najprej: »Zbogom, Charlie, zbogom«, nato »Šarli, vso srečo ti želim«« in nazadnje »Šarli, verujem v tvojega Dobrega duha, zbogom!«
- V povojnem prevodu Pepelke Pepelkina mati pred smrtjo ne prosi hčere, naj ostane pobožna, kot to izreče v izvirniku. Prav tako Pepelka ne moli na njenem grobu. Še v prevodu iz leta 1988 najdemo zelo nenavadno rešitev, saj prevajalec Boga zamenja z drevesom! Umirajoča mati Pepelki tako pravi: »Na mojem grobu posadi drevesce. Če se znajdeš v kakršnikoli težavi, ti bo drevo pomagalo.«
- Cenzurirana je bila tudi Rdeča kapica, a v manjšem obsegu – le v prizoru, ko se obrne na Boga, preden vstopi v babičino hišo.
- Veliko posegov je doživela tudi zgodba o švicarski planinski deklici Heidi – pastorja zamenja učitelj, himne Bogu zamenjajo pesmi o soncu in podobno. Zgodba, ki je bila namenjena v izvirniku verskemu pouku, je tako dobila povsem drug značaj.
- Tudi Pika Nogavička se ni izognila posegom. Božično drevesce je zamenjalo novoletno drevesce, pobožično zabavo je zamenjala ponovoletna zabava, zapletlo pa se je, ko je bila opica Ficko oblečena v božičnega angela, saj novoletnega angela pač nimamo 🙂
Tovrstni posegi v otroško literaturo pa se niso dogajali samo pri prevajalcih v času povojnega socializma.
Winnetou je recimo doživel cenzorski poseg tudi v prvem, predvojnem prevodu: odstranjeni so bili odlomki, ki so bili kritični do krščanskih misijonarjev.
Tudi kakšen krščanski prevod nas lahko nasmeji: tako je recimo v prevodu Emila in detektivov pozdrav »Hopla« preveden z »Moj Bog!« 🙂
Več si lahko preberete v intervjuju z Nike Kocijančič Pokorn, predstojnico prevajalskega oddelka na Filozofski fakulteti.
Vir: Iskreni.net
