Krvavo novomeško sodstvo

2
513

Novo mesto arhiv: Franci KoncilijaIvan Vrhovec (1853- 1902), profesor zgodovine na novomeški gimnaziji, je leta 1891 napisal znamenito knjigo Zgodovina Novega mesta. V njej opisuje, kako je takratno krvavo novomeško sodišče med drugim imelo pravico izvrševati tudi smrtne kazni, vse do prihoda Francozov.

Tako je bilo tudi 24. oktobra 1737, ko je sodišču v Novem mestu carski sodnik iz Ljubljane predsedoval sodišču in vodil obravnavo proti zločincu Jurmanu. Zadnjo eksekucijo, ki je bila na Marofu, manjšem griču nad mestom, pa je opravil ljubljanski rabelj s hlapcem. Rabelj je zločincu najprej odsekal glavo potem pa so truplo sežgali na grmadi.

Vse to je v svoji knjigi popisal Ivan Vrhovec, ki je v vicedomskem arhivu v Ljubljani odkril račun o stroških, ki jih je imelo Novo mesto z nekim zločincem Jurmanom, ki ga je zaprlo zaradi velikih hudodelstev in ga postavilo pred sodišče. Jurman je bil obtožen svetoskrunstva, lažnih tatvin in ropa. Za take zločine je zakon predvideval smrtno kazen, izreči pa jo je smel samo cesarski sodnik iz Ljubljane.

Iz računa je razvidno, da so sodnik, njegov pisar, rabelj in njegov hlapec na račun Novomeščanov mastno zaslužili. Jetnika so imeli zaprtega od 18. septembra do 23. oktobra 1737. Ker se njegovih osebnih stvari niso hoteli dotikati, so mu mestni očetje kupili žlico, nož, vilice, sklede, namizni prt, blazine in odejo. Krmili so mu tudi konja. Za grmado na Marofu, na kateri so ga sežgali, so kupili devet (9) voz drv in deset (10) snopov slame. Posebej plačani so bili tudi mestni stražniki. Ti so stražili zločinca noč in dan, ga hranili in nazadnje so še nažagali in nacepili drva za grmado.

S prihodom Napoleona konec novomeškega krvavega sodstva

Na dan usmrtitve, to je 24. oktobra 1737, je rabelj skupaj s hlapcem zločincu najprej odrezal lase, mu odsekal glavo, zažgal grmado ter truplo in glavo vrgel v ogenj. Za vsa ta dela je bil rabelj dobro plačan, povrhu vsega pa so mu dali še dva bokala vina. Ko je grmada zgorela, je moral rabelj zbrati pepel v škaf in ga raztrositi po reki Krki.

Krvavo sodstvo so novemu mestu vzeli šele Francozi na čelu z Napoleonom, ki je v začetku 19. stoletja zavzel Avstrijo. Od takrat naprej je novomeški Mestni zbor sodne pravice za eksekucije zločincev na grmadi izgubil za vselej.

Vir: Ivan Vrhovec, Zgodovina Novega mesta

2 KOMENTARJI

  1. Očitno je, da je smrtna kazen brez učinka. Še dandanes se potika po Sloveniji takih Jurmanov kolikor hočete. Precej je takih izkoriščevalcev, ki zaslužijo na račun drugega, ne da bi jim bilo treba opraviti kakršenkoli rop.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite