Krka je praznovala 65 let obstoja

6
479

Krka je praznovala 65 let obstojaV četrtek, 25. aprila 2019, le dva dni po tem,ko je nekdanji Okrajni ljudski odbor Novo mesto leta 1954 izdal odločbo o ustanovitvi Farmacevtskega laboratorija Krka, so v Krki počastili svoj jubilej – 65-letnico ustanovitve podjetja. Kot je na slovesnosti poudaril predsednik uprave ter generalni direktor Krke Jože Colarič, so generacije inovativnih in ustvarjalnih sodelavcev v 65-letni zgodovini Krki omogočile zrasti v eno najuspešnejših generičnih farmacevtskih podjetij. Jubileju so se poklonili z odkritjem skulpture Krkine deklice z rastočo knjigo, ki so jo umestili pred najsodobnejšo tovarno trdnih farmacevtskih izdelkov Notol v Novem mestu.

Slovesnosti so se udeležili visoki gosti

Tako kot Rastoča knjiga tudi Krkina rast temelji na prepričanju, da sta ključna znanje in delo. Na slovesnosti sta spregovorila tudi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) akad.prof. dr. Tadej Bajd in član upravnega odbora društva Rastoča knjiga in idejni oče projekta ter član Kulturnega društva Severina Šalija dr. Janez Gabrijelčič.

Krka je knjiga, ki nastaja in raste

Krka je iz majhnega laboratorija zrasla v veliko mednarodno podjetje. Število zaposlenih se je z leti nenehno povečevalo – od prve peščice v majhnem laboratoriju do današnjih več kot 12.500 sodelavcev, razpršenih po več kot 45 podjetjih in predstavništvih na različnih koncih sveta. Skulptura Krkine deklice z rastočo knjigo, ki sta jo na slovesnosti odkrila Krkina mlada, uspešna doktorja znanosti Saša Rožman in Ervin Šinkovec, simbolizira Krko in njene ljudi – strokovnjake, ki z znanjem, zavzetostjo, vztrajnostjo in predanim delom vseskozi stremijo k rasti in razvoju podjetja ter k odličnosti.

Sporočilo skulpture iz slovenskega kamna v Hotavljah, ki jo je izdelal akademski kipar doc. mag. Jurij Smole, je, po umetnikovih besedah, da so prav Krkini sodelavci resnična knjiga, ki nastaja in raste.

V svojem govoru je dr. Janez Gabrijelčič, idejni oče in član upravnega odbora društva Rastoča knjiga, povedal:

»Deklica samozavestno in ponosno zre v prihodnost. To svojo držo veže na knjigo, ki jo drži v naročju, s katero bo nenehno rasla. Skuša nam v simbolno dejavni obliki prikazati vsebino in cilje po nenehnem bogatenju znanja na vseh ravneh.«

Krkino stremljenje k znanju je izpostavil tudi predsednik SAZU prof. dr. Tadej Bajd, ki je poudaril, da Krka znanosti že od ustanovitve namenja posebno pozornost.

Krkino poslanstvo je živeti zdravo življenje

Ne glede na zgodovinsko obdobje, v katerem so delovali in živeli, so, kot je na slovesnem dogodku poudaril predsednik uprave in generalni direktor Krke Jože Colarič, današnjo Krko ustvarili sodelavci, ki so negovali iste vrednote: hitrost in fleksibilnost, partnerstvo in zaupanje, kreativnost in učinkovitost. V slednjih še danes prepoznavajo trdne temelje Krki lastne poslovne kulture in podjetniške vizije, s katero uresničujejo svoje poslanstvo – ljudem po vsem svetu omogočati zdravo življenje. Zato so v Krki v skladu s poslanstvom Rastoče knjige na knjigo ob kipu deklice kot prvo misel zapisali Krkino poslanstvo, ki je Živeti zdravo življenje. V prihodnosti ji bodo dodajali nove misli, s katerimi se bodo poklonili znanju.

Ob Krkinem jubileju pogled v preteklost pokaže ključne mejnike Krkinega delovanja – od začetkov poslovanja v tujini, gradnje proizvodnih zmogljivosti na lokaciji v Ločni v Novem mestu do prelomne strateške odločitve, da licenčne izdelke nadomestijo z lastnimi inovativnimi generičnimi izdelki. Krka je od nekdaj vlagala v razvoj in raziskave, gradila tovarne doma in posvetu, pozneje vzpostavljala vertikalno integrirano proizvodnjo in ob tem nenehno širila marketinško-prodajno mrežo.

Krka je prepoznavna in uveljavljena po vsem svetu

Danes se Krka uvršča v sam vrh svetovnih generičnih farmacevtskih proizvajalcev, učinkovito deluje na obstoječih trgih in uspešno vstopa na nove, z novimi naložbami pa svoj položaj še krepi. Močno je prisotna na generičnih farmacevtskih trgih zahodne, srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope. Svojo prisotnost vse bolj povečuje tudi na čezmorskih trgih. Prisotni so na območju Srednjega vzhoda, Daljnega vzhoda, Afrike in obeh Amerik. Proizvodne zmogljivosti imajo v Sloveniji, Ruski federaciji, na Poljskem, Hrvaškem in v Nemčiji. Načrtujejo proizvodnjo svojih izdelkov tudi na Kitajskem. Izvoz predstavlja 93 odstotkov celotne prodaje skupine Krka. Prvi mož Krke Jože Colarič poudarja:

»Imamo močno mrežo podjetij in predstavništev v tujini. Zunaj Slovenije širimo tudi svoje proizvodne zmogljivosti. S Krkinimi zdravili pa se dnevno zdravi 45 milijonov bolnikov po vsem svetu, za kar so zaslužni nekdanji in sedanji sodelavci.« 

Krkaši so prepričani, da bodo z znanjem, trdim delom in zaupanjem v prihodnost pisali nova poglavja prihodnjih desetletij.

Vir: Simona Gorjup, PR Krka, fotografiral Andrej Križ

6 KOMENTARJI

  1. KRKA JE ZAKON! Čeprav nimam kake koristi od te tovarne, bom takole povedal:

    Hvala prvemu direktorju Borisu Andrijaniču, ki je iz ene male lekarne naredil to tovarno! In poleg razvoja vpeljal tudi izjemno socialno službo, ki je navzven bila videti socialistična, v resnici pa je bila bolj krščanski podobna, čeprav je bil mož menda judovskih korenin. Izjemno je znal zvoziti med tistimi oholimi in nevarnimi komunističnimi veljaki, tudi marsikaj jim je moral darovati, požreti, da je lahko uspel. Je rekel mojemu znancu, ko je redeča veljakinja zahtevala zastonjske usluge: “Ne tako z njimi, to so gnada. Zdaj pa v mojem imenu napišite drugačen dopis, zavrniti jih je treba na vljuden način, pa nekaj ji bomo poslali.”

    Pravzaprav ga je prav Bog poslal na Dolenjsko.

    In je skozi desetletja vzgojil naslednja, Miloša Kovačiča, ki je ta trend razvoja in izjemne sociale nadaljeval. Znane so zgodbe, kaj vse je moral početi v Rusiji in z Rusi, da so prišli do milijonskih poslov in so bili Dolenjci rešeni nezaposlenosti in bednih plač.

    In je Kovačič desetletja vzgajal Jožeta Colariča: še en mož na mestu! Tudi on nadaljuje razvoj in socialo, kakršne v kapitalizmu ni več, v socializmu pa tudi ne, ker vsak socializem propade. Žal pa so vse bolj stiskani. Naši levi lobiji ga želijo odstraniti in se prigrebsti “h koritu”, pa kakšne zunanje mega firme želijo Krko požreti. Vzgaja Colarič naslednika, ki bo vse to zdržal in ne bo popustil? Tega ne vem. Upam pa. Kot upajo Dolenjci.

    In bi se Krki zahvalil tudi za odnos, ki ga ima že od nekdaj do invalidov! To je tista božja aorta, ki svetu preprečuje, da bi Krko požrl. Kajti Bog vse vidi in mu je milo pri srcu. Če pa bodo mladi nasledniki Krke na to pozabili, kar bi se prav lahko zgodilo, bo problem: začel se bo obupen boj za preživetje, sreča pa lahko odide. Dosedanji direktorji so to čutili “na vodi”, se držali “dajanja miloščine”, zato je sreča kot Krka zelena napajala tovarno. O tem ni dvoma.

  2. Še ena zanimivost – Farmacevtski laboratorij Krka so z odlokom resda ustanovili 1954, toda v bistvu so ‘ustanovili’ že obstoječo farmacevtsko lekarno, katere lastnik je sredi vojne postal taisti Boris Andrianič, ki je bil potem tudi direktor Krke. Mestno lekarno, ki jo je ljudski odbor ‘ustanovil’ 1954, je leta 1906 kupil Borisov oče, ki je z družino takrat pripotoval iz Bakra. To lekarno pa je sredi 16. stoletja zares ustanovil Peter Klaus, lekarnarski pomočnik ter zet Primoža Trubarja. Lekarna, resda pod drugačnim imenom in seveda v drugačni obliki in velikosti, deluje neprekinjeno dodanašnjega dne. Krka je resda podjetje, na katerega smo Novomeščani izjemno ponosni. Zanima pa me, zakaj je potrebno zamolčati dejstvo, da segajo korenine Krke v 16. stoletje ter da so jo Andrianiču najprej vzeli, potem pa je očitno znal tako dobro manevrirati med komunističnimi veljaki, da so mu jo dali nazaj in jo je lahko tako uspešno razvil, kot jo je. Očitno je izbral manjšega od obeh zel. Prav jih je opisal, da so to gnada, ki se jim ne smeš zameriti.

  3. Pridružujem se čestitkam ob častitljivem jubileju Krke! V njej je bilo zaposlenih vsaj polovica mojih sošolcev iz razreda. Vesel sem tudi uspešnega razvoja Dolenjske nasploh, posebno še, ker so jo tlačili tako okupatorji kot tudi tako imenovani osvoboditelji. Slednji vemo zakaj. Vse to je dosegla s pridnim delom, vztrajnostjo, optimizmom, vpetostjo kulture in znanosti v razvoj, in kar je treba posebej poudariti, brez kakšnih vplivnih političnih botrov!

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite