Križ v Dresdnu

8
493
Križ na Pegidinih shodih (vir: stern.de).
Križ na Pegidinih shodih
(vir: stern.de).

Nikoli ne bom pozabil tistega zimskega večera l. 2003 v Dresdnu. Z globokega brandenburškega podeželja smo se katoliški farani iz Elbe-Elster okrožja v dveh kombijih spustili na Saško in šli v opero. Pa ne v osrednjo dresdensko Semperoper, ki je ena izmed najimenitnejših opernih hiš na svetu, temveč v manj ugledno, a še vedno kakovostno Staatoperette. Gledali smo komično priredbo Prodajalke vijolic v saškem narečju. No, jaz sem gledal, ostali pa so dialekt tudi razumeli in se za razliko od mene režali do solz.

Nemška Hirošima

Tisti večer je imel luči (od zunaj smo videli Semperoper, videli smo slavno VW-jevo stekleno tovarno, nasmejali smo se) in imel je senco. Že prej pa tudi ta večer me je kot tujca kar nekaj ljudi poučilo, da je bilo februarja l. 1945 to mesto hudo zbombardirano. Zavezniki da so ga v tridnevnem napadu porušili in zažgali. Ubitih od eksplozij, v ognju upepeljenih ter v dimu zadušenih je bilo najmanj 25.000 ljudi. Nekateri trdijo, da jih je bilo ubitih nad 100.000, saj je bilo v mestu ogromno neprijavljenih beguncev. To so mi rekli. Za ta vojni dogodek sem seveda vedel. Nisem pa vedel, kako čustveno pomemben je za sodobnega vzhodnega Nemca.

Dresden je, kot ga je imenoval angleški zgodovinar Alexander McKee, „das deutsche Hiroshima“ – krvni davek za svetovni mir mimo vojaške logike.

Je Pegida neo-naci?

Januarja l. 2015 je Dresden na naslovnici svetovnih medijev. Zaradi porasta neonacizma in rasizma, pravijo mediji. Dresden je namreč središče gibanja PEGIDA (Patriotische Europäer gegen die Islamisierung des Abendlandes). „Domoljubni Evropejci proti islamizaciji Zahoda“ vihtijo nemške zastave, se razglašajo za anti-komuniste, anti-naciste, anti-islamiste. Menda so zgolj zaskrbljeni zaradi naraščajočega verskega fanatizma na nemških in evropskih tleh. Ker jih mediji obravnavajo kot neo-naciste, so razglasili vojno z mediji. Imenujejo jih „Lügenpresse“, po slovensko „laži-tisk“.

Vojna tisk vs. gibanje in gibanje vs. tisk je v polnem teku, zato je težko razbrati, za kaj točno pri Pegidi gre. Je Pegida res neo-naci? Kakorkoli obračaš, njen prvi voditelj se je nekoč slikal s hitlerjevskimi brki. Z druge strani: gre verjeti medijem, za katere vemo, kako revolveraško hitro znajo lepiti etikete „fašist“, „nacist“, „ksenofob“, „homofob“ na vsakega, ki ni znotraj njihove „politično korektne“ razlage sveta in vesolja?

Kakorkoli, hitro medijsko etiketiranje je že dobilo klofuto. Študija politologa Hansa Vorländerja z univerze v Dresdnu je namreč pokazala, da je le četrtina članov Pegide ostro proti islamu in tujcem. Ostali ne gredo na Pegidine proteste toliko zaradi rasizma kot zaradi upora proti politični eliti. Povprečen Pegidin protestnik je dobro izobražen in materialno urejen 48-leten moški iz Dresdna in okolice ter ni pripadnik nobene religije. Ne gre torej za socialnega obrobneža in fašistogledega nasilnika z nizkim IQ, kot so najprej napeljevali mediji (in kot napeljuje priložena karikatura).

Ateisti, ki visoko dvigajo križ

L. 2003 je bilo po besedah tam delujočih sobratov klaretincev na Brandenburškem in Saškem okrog 80% nekrščenih. Ponekod precej preko tega procenta. V zadnjih letih se število nekrščenih oz. akonfesionalnih počasi zmanjšuje. Še vedno pa lahko govorimo o veliki premoči ateističnega svetovnega nazora med ljudstvom. Častitljivi pater Peter Schütz mi je takrat razložil, da je toliko ateizma povezano s prusko mentaliteto. Ko si Prus nekaj zabije v glavo, pri tem vztraja do konca. Tudi ko vstopi v komunistični sistem. V drugih socialističnih deželah je bil ateizem bolj oportunistične narave (če si ateist – si lahko učitelj, miličnik, direktor firme, novinar), pri Prusih pa je stvar doslednosti (če si ateist – si ateist pa pika).

En podatek in ena podoba me kot kristjana vznemirjata, ko dandanašnji internetno ‘surfam’ po Dresdnu in okrog. Vzhodna Nemčija je statistično najbolj ateistično območje v okolju zahodne civilizacije. Pegidaši so večinoma (73%) neverni ljudje. Eden izmed simbolov, s katerimi mahajo, pa je križ; natančneje, nemška zastava v obliki križa.

„Ko vidim rdeče-črno-zlati visoko vzdignjeni križ, se zgrozim,“ je izjavil upokojeni evangeličanski škof Christian Krause, svoj čas predsedujoči Svetovni luteranski zvezi. Ter dodal, da naj bi Pegidin križ sicer pomenil neke vrste simbol nemške krščanske identitete, ki da jo pegidaši branijo. „Ne vedo, kaj branijo,“ zaključi škof.

Križ – zlovešče znamenje?

Če sem hudo črnogled, lahko v dresdenskem „rdeče-črno-zlatem visoko vzdignjenem križu“ vidim vzporednico z norveškim množičnim morilcem mladih Andersom Breivikom. Tudi on je govoril o obrambi evropske identitete v imenu krščanstva in se navdihoval pri simbolu križa ter pri vitezih križarjih. Na strani 1307 svojega manifesta Breivik piše: „Jaz in še veliko drugih, kot sem jaz, nimamo nujno osebnega odnosa z Jezusom Kristusom in Bogom. Mi namreč verjamemo v krščanstvo kot kulturno, družbeno, identitetno in moralno platformo. To nas dela kristjane.“

Krščanstvo torej kot kulturna platforma, kot mega faza heglijanskega duha, kot zgodovinsko nujna ideja, kot mi-nismo-islam, kot tehnično najboljši imunski sistem za zahodne nacije,…. povejmo naravnost, krščanstvo kot platforma za brutalnost.

Če sem manj črnogled, lahko v dresdenskem „rdeče-črno-zlatem visoko vzdignjenem križu“ vidim prav posebno zagato – zagato identitete. Tokrat ne krščanske identitete, o čemer nas tolikokrat boli glava. Tokrat zagato tiste identitete, ki naj bi zrasla na pogorišču krščanstva. Nekateri otroci post-krščanstva, kar vzhodni Nemci par excellence so, se v lastnem svetu več ne znajdejo. Za povrh ne verjamemo več svojim prerokom. Nemalo Dresdenčanov je tisk razglasilo za laži-tisk. Kako dvolična zna biti zahodnjaška antifašistična človekoljubnost, Dresdenčani nenazadnje vedo, čeprav niso smeli vedno povedati na glas, vse od februarja 1945.

Je dresdenski križ zlovešče breivikovsko znamenje zgolj priložnostna provokacija ali sredi ateističnega ozemlja nič manj kot znanilec novih poti do krščanstva, bomo videli v prihodnje. Ostanimo pri ugotovitvi, ki jo je za iskreni.net zapisal Blaž Karlin: „Zdi se, da običajni državljani Evrope, ki so bili vzgojeni in zrasli z idejo narodne države, le s težavo prenašajo izzive, s katerimi jih sooča neosebna globalizacija in ignorantski multikulturalizem. Vera, v kolikor ne gre za njene civilizacijske in družbene izpeljave, danes pri tem ne igra kaj dosti vloge, kvečjemu je zlorabljena.“

Nemci – vodilna nacija

Nikoli ne bom pozabil tistega zimskega večera l. 2003 v Dresdnu. Pa ne le zaradi Prodajalke vijolic, temveč zaradi velikega lonca kuhanih klobas, par hlebov kruha ter dveh zabojev piva, ki so skupaj z nami pripotovali v Dresden. Večerjo smo si privoščili kar na parkirišču pred ono kulturno ustanovo. Dvomil sem, če so to res Nemci. Kruh in klobasa v eni roki, pivo v drugi, tik preden bomo dobesedno mastnih rok vstopili v pevski hram. „Preveč domače za nemško raso,“ sem si šepnil. „Ali pa moram popraviti svoje predstave o Nemcih.“

Nemci so vodilna nacija. Demografsko. Gospodarsko. Politično. Socialno. So prvaki v multikulturnosti. Bodo to ostali? Kaj bo z Evropo, če ne bodo? Ter kaj bo s križem, če se bo še pojavljal na takšnih in podobnih demonstracijah?

Pripis uredništva: Branko Cestnik je teolog, filozof, pater klaretinec, skavt in bloger. Sodeluje pri pastoralni refleksiji Cerkve na Slovenskem.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


8 KOMENTARJI

  1. Žalostno da celo škofje ali celo klaritinci in ostali duhovniki ter tisti laiki iz iskreni.net ne spregledajo, da nas bo islam povozil, če se ne obrnemo tudi na sam križ, pa tudi če to delajo ateisti. Multikulti je adijo in to klečeplazenje vrha cerkve je kvečjem adijo pamet.
    Gospod Cestnik, ali ste prejšni teden veliko molili za edinost kristjanov ali pa vam mohamedamci predstavljajo naslednjo stopnico? Res škoda, da ste tako na Časniku kot ostalih desnih medijih tako malo namenili za to da bi vsi kristjani postali enotni, saj razlik ni veliko in imamo isto vez in to je Jezus Kristus.

  2. Vsako slabo je lahko za nekaj dobro.

    Očitno bo šele skrajni islamizem prebudil ateiste, da se bodo začeli zavedati pomena stvarstvenih življenjskih vrednot.

  3. Instikt mi reče, da zadnji odstavek ne štima. Vsi smo pomembni, ne le Nemci. Evropa ne rabi nobenih vodilnih nacij, preslabo se je ta zgodba z vodilnimi nacijami doslej končala… In vendar. Če Nemčija spet, ne prvič v zgodovini, iztiri, kot je očitno iztirila kakšna Grčija ( pa realno že pred Ciprasom), potem se vsaj evropski povezavi slabo piše.

    Ne verjamem, da je Pegida prva med grožnjami. Politično bi bil zaskrbljen, če bi se CDU/ CSU začela radikalno krčiti na račun vzpona AfD in podobnih.

    Sicer pa: ali res ni na vidiku civiliziranega odgovora na krčenje krščanstva v Evropi in na islamiziranje? Koliko multikulturnosti in koliko ohranjanja identite? Bi bil edini odgovor, da se domorodci začnemo “množiti kot zajci”, kar se verjetno ne bomo?

    Bomo v imenu multikulturnih-liberalnih vrednot pristali, da nas postopno povozijo in da nas ( oz. naše otroke) na blejskem otočku namesto zvonika pričaka minaret in mujezinovo klicanje k čaščenju Alaha? Jaz ne bi …

  4. Kristjani in muslimani na bližnjem vzhodu našli način sobivanja, ki je deloval 1400 let. Živeli so skupaj, trgovali imeli določene cilje ,ki so bili skupni, nismo se pa nikoli mešali. Zadnjič sem poslušal intervju z misijonarjem, ki je deluje vse življenje v Iranu, ki je rekel da je meja med enimi in drugimi neprehodna. To isto neprehodnost lahko spoznamo v knjigi Josepha Fadela “Cena, ki sem jo plačal”.
    V evropski kulturi, ki sledi francoskemu revolucionarnemu modelu enakosti in jo potrošniška ideologija vkalupi v uniformnost, je za muslimanske priseljence nesprejemljiv. Do sedaj so vedno živeli v okolju, kjer so bili v večini in se jim ni bilo potrebno ozirati na druge. Kristjani na Bližnjem vzhodu so se v stoletjih navadili živeti z muslimani, ker dopuščajo v svojem konceptu različnost, dočim je razkristnjenemu evropskemu človeku ta različnost postala tuja in nesprejemljiva.

  5. Sem ateist. A se ne bojim iskreno vernih ljudi. Največ hinavščine in fašizma izvira prav iz vrst ljudi, ki dejansko niso verni, a se štejejo med katolike in so vaši prvi sosedje.

    Upam, da boste lahko sprejeli, česar jaz ne morem. Ne morem sprejeti, ko kdo žali Čefurje in mi v isti sapi razlaga, da mene pa ceni in me ima za Slovenca. No, podobno je z nalepko “katoliban”, ki se od iskreno vernih enostavno odlepi.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite