Kritika konservativna: Zakaj nisem liberalec?

68
232

Mnogi so že slišali za znameniti esej F. A. Hayeka Zakaj nisem konservativec. Pričujoči zapis lahko razumete kot nekakšen »odgovor« nanj, torej poskus premisleka o odnosu med konservativizmom in klasičnim liberalizmom iz nasprotne, tj. konservativne strani. Zapis ni neposredno polemiziranje s Hayekovimi stališči, temveč gre za razmislek o notranjih nedoslednostih liberalizma: predvsem v njegovi klasični obliki. Premislek o tej problematiki je zlasti potreben, če upoštevamo »kopernikanski obrat« slovenske desnice od krščanskega socializma do klasičnega liberalizma. Priznam, klasični liberalizem ima kar nekaj dobrih točk oz. stališč, kot so poudarjanje razlikovanja med družbo in državo, dejavnega in ustvarjalnega življenja človeka ter tudi nekatere ekonomske rešitve. A vendar marsikatera od dobrih rešitev klasičnega liberalizma v sebi skriva »pasti«, ki bi se jim vsaka politika – zlasti pa takšna, ki je naklonjena konservativnim idealom – morala izogniti. Ali se vsaj poskusila izogniti.

Skušnjave liberalizma

Liberalizem v sebi prinaša kar nekaj skušnjav celotni desnici, in sicer prav zaradi zgoraj omenjenih »vrlin«, ki pa v sebi nosijo določene inherentne probleme. Poglejmo npr. razlikovanje med državo in družbo. Takšno ločevanje je bilo do nedavnega vse prej kot problematično. Smithova grand society je namreč bila realnost, saj so bile v Smithovem času, torej pred izbruhom druge industrijske revolucije in vzponom množične družbe v poznem 19. stoletju, tradicionalne institucije, kot so ceh, Cerkev, družina in vaška skupnost, še nenačete. Prav tako je brez vsakega dvoma obstajala pluralnost lojalnosti v odnosu do subsidiarnih institucij civilne družbe, kakor jo je opisoval E. Burke: posamezne družbene sfere, od družine do širšega občestva, so namreč prevzemale nase velik del funkcij, ki jih danes opravlja država. Naj omenimo zgolj socialno varstvo, vzgojo otrok, skrb za starostnike in duhovno oskrbo. Z industrializacijo in urbanizacijo pa so te institucije izgubile velik del svoje prvotne vloge, zlasti po zaslugi vse večje individualizacije. Poleg tega pa se je zaradi trgovanja na dolge relacije, ki je s seboj prinašalo tudi uvoz cenejšega blaga, drastično zmanjšala stopnja samooskrbe na vseh ravneh, od družinske do državne.

To nam potrjuje tudi opazovanje Erika von Kuenhelt-Leddihna o odpornosti kmeta na socialistične eksperimente. Kmetje so bili (in so še vedno) po večini lastniki svoje hiše in zemlje, velik del hrane so si pridelali sami in so živeli v okolju z mnogo manjšo atomiziranostjo, kjer je še danes prisotna medsebojna povezanost. Vse to je sicer v veliki meri tesno povezano s težavnostjo kmečkega življenja, a je vseeno realnost. V takšnem okolju je »velika država« popolnoma nepotrebna in nezaželena. Poglejmo pa sedaj revnejšo urbano populacijo. Ta po večini živi v izredno individualističnem okolju in ima nično stopnjo samozadostnosti. Zato je njeno naslanjanje na aparaturo »močne države« več kot razumljivo. Sam sem sicer zagovornik vitkejše države, a kot vidimo iz današnjih razmerij med urbanim in ruralnim prebivalstvom, bi nagla uvedba vitke države za današnje prebivalstvo lahko pomenila izreden šok. Konservativcem se nam poraja drugo, veliko pomembnejše vprašanje: kako obuditi skupnost, ki jo je razvoj zadnjih stoletij močno okrnil?

Druga skušnjava liberalizma je polaganje prevelikega zaupanja v »nevidno roko trga«. Ta je, posebej preko Schumpeterove teorije kreativne destrukcije, pridobila velik del legitimnost in se jo razumeva kot nekakšen »naravni red ekonomije«. Če pa upoštevamo opazko liberalnega ekonomista Ludwiga von Misesa, da ekonomija temelji na človeškem delovanju, se moramo zavedati tudi možnosti vsakovrstnih manipulacij, npr. takšnih, ki izhajajo iz dejansko obstoječih omrežij moči. Tu je pravna država sicer sposobna marsikaj rešiti z doslednim izvajanjem zakonov, ostaja pa problematično izhodišče, ki minimizira regulatorno vlogo političnih teles in svoje upe polaga v metafizične prvine trga. Takšno razumevanje ni brez vzporednic z marksističnim konceptom razrednega boja kot gonila zgodovinskega razvoja.

Kot zadnja izmed skušnjav liberalizma pa je koncept človekove svobode. Že Sveto pismo nam omenja svobodno voljo in s tem tudi svobodo kot eno izmed lastnosti, ki jo premore človek kot bitje, ustvarjeno po Božji podobi. Moramo pa se vprašati, kdaj je človek dejansko svoboden. Pri tem velja vzeti v obzir Sv. Avguština, ki nas uči, da je človek zares svoboden le tedaj, ko se odloči za dobro (saj vsi vemo, čigava dela so skušnjave). Podobno menijo tudi klasiki, po katerih je naloga politike usmerjanje človeka k dobremu. Tu pa se znajdemo na razpotju: v kolikšni meri naj družba in država prevzameta vlogo vzgoje človeka in državljana, ne da bi pri tem zdrsnila v totalitarizem? Pri čemer se je treba zavedati, da vsiljena krepost ni nikakršna krepost. A vendar je s stališča liberalizma in njegove utilitaristične etike več kot legitimno npr. prodajati pornografijo ali legalizirati droge. Tu pa se moramo vprašati, ali se s tovrstnimi »liberalizacijami« država in politika zgolj umikata iz zasebne sfere ali v resnici »potihoma« odobravata tovrstne dejavnosti.

Več lahko preberete na Kritika konservativna.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


68 KOMENTARJI

    • Vse kar mene moti pri klasičnih liberalcih je, da se ne opredeljujejo do gornjih pomislekov.

      No, kdo si upa?

      • Ker sploh niso naši. Legalizacija drog, prostitucije, pornografije??? Halo, kdo to podtika. To so kvečjemu neoliberalci oz. to je libertarizem.

        Svoboda, nevidna roka trga, to vse že obstaja od nekdaj. To ni noben izum klasičnega liberalizma. Kdo pa mislite da ureja svet? Naše delovne inšpektorice? Ja, one lahko samo vse razsujejo česar se dotaknejo. In tako tudi delajo, kot sicer vsa slovenska oblast od leta ’45 naprej.
        Zato ne razumem kdo lahko temu sploh nasprotuje. Kdo je tisti, ki bi ustavil boljšo družbo od klasičnih liberalcev? Na kakšen način neki? Pa ja ne z 22% DDV + progresivno dohodnino tja do 50% + neomejenim zavarovanjem + …
        Vse to da bi ljudje imeli po 400€ penzije. Da bi imeli 8x več operacij na srcu kot vsa Evropa?! In kar je še takih slovenskih cvetk.

          • Dvomim, da ta podatek drži. Verjemi pa, da se te operacije ne delajo po nepotrebnem, ampak predvsem pri končnem popuščanju srca. In pogosto omogočajo potem še več let, včasih več kot 10, bolj ali manj kvalitetnega preživetja. Ne vem, kaj je v taki operaciji spornega ali v tem, da je to solidarno krito iz zavarovanja. Vsaj meni ugovor ni razumljiv, mogoče je kakemu liberalcu.

    • pavel, pavel, je zmanjkalo argumetov, pa pride čas za diskvalifikacijo, kajne.

      Ta članek je kot oaza sredi puščave. Nekoga z zdravo pametjo in s svojo glavo. Sicer bi počasi celotno slovensko katolištvo kot čredo brezglavih ovac odplavilo v desno-liberalne vode. ( Pozabljajoč ali bolje nikoli vedoč za osnove od tega, kar jih uči cerkveni družbeni nauk.)

      Potem pa sledi približno to, kar se je kardinalu pred dnevi zgodilo, ko se je zgražal na socialno usmerjnostjo papeža, ali Brščiču, ko mu je pred dnevi, kar mu gre, v LJ povedala ena vodilnih poslank Bundestaga iz CDU.

      • Cel članek je eno samo svetobolje mladega romantika Woertherja.

        Veliko pisanja, a še vedno ne vidim kaj so dileme, razen strahu, da bi si vsak človek sam zaslužil svoj vsakdanji kos kruha.

        Brez varnosti države in brez očetovsko materinske vloge države bomo pač izginili. Res, socialisti, res trpite, ko se razsuva socialna država, kar je že v njeni kodi zapisano in po vsej logiki gre socialna država hitro v entropijo.

        • Ti si kar za naravno selekcijo, kaj ne. Glavno, da se Slovenija ekonomsko pobere na temeljih tistega, kar je ostalo zdravo in propulzivno za boj na trgu. Če pri tem propade par stotisoč ljudi in družin, so si pa sami krivi, kajne- ker so verjeli v socializem. To bo tvoj dokaz, da si imel prav. Če se javni sektor, tudi vitalne dele, kot sta zdravstvo in šolstvo devastira z enormnim krčenjem in s tem prizadene vse koristnike, bo spet dokaz, da socializem ne deluje.

          Glavno da imaš ti prav, usode konkretnih ljudi, razen 10% tistih, ki jim nič ne manjka in si lahko privoščijo po potrebi tudi privat kliniko v tujini ali privat tujo šolo za svoje otroke, pa gor ali dol.

          Samo da bomo postali evropski Singapur.

          • Večino kar si napisal ni res in je samo prikaz tvojih strahov, ki jih projeciraš name. In potrjujejš moje odmneve, da gre pri konzervaticih pretežno samo za veliko trpljenje, ker jim socializem propada pod nogami.

            Še pomnim, kako so stari duhovniki pravili, da je bilo v komunizmu bolje kot v demokraciji.

            Dejmo resne probleme odpreti, ne kar nekaj nabijati.

            Zgornji članek je švoh, prav tako Ruplovo pisanje, ki je preveč politikantsko in plitko, čeprav solidno povzame dogodke zadnjih 25 let.
            http://www.reporter.si/dimitrij-rupel-liberalci/28047

          • Tule je ravno obratno. Za naravno selekcijo, ki jo izvaja javno zdravstvo si ti. Če si ne moreš privoščiti privat zdravljenja, nanj čakaš lahko tudi nekaj let po smrti.

  1. Odličen, zanimiv zapis.

    Povsem sproščen trg nam je uničil domačo kmetijsko in še kakšno drugo proizvodnjo.

    Prav tako domačo glasbo. kar pa že štejem za veliko nedopustno duhovno kulturno nasilje, ko moraš v trgovskih in drugih lokalih poslušati le tujo glasbo, pa čeprav smo slovenski kupci.

    Pa se nihče ne zgane ob tem kulturnem slovenskem genocidu.

    • Na srečo Evropa subvencionira kmetijstvo in mu s tem daje priznanje za številne neekonomske funkcije, ki jih v prostoru opravlja. Temu se reče tudi ekosocialno tržno kmetijstvo.

      Če bi Evropa povsem prepustila kmetijstvo po sugestijah liberalcev, bi v Sloveniji propadlo Še 80% preostalih kmetij. Bo imeli zanemarjeno in zaraščeno krajino še v mnogo večjem obsegu kot se nam dogaja že zdaj. V intenzivnem kmetijstvu bi se obdelana zemlja še bolj onesnaževala s kemijo, prav tako bi bila slovesnko pridelana hrana še bolj kemična in manj okusna kot je.

      Hvala Bogu, dokler ni tako. Kmetijstvo mora iti prav v obratni smeri od liberalne. Ekstenzivno kmetijstvo in ekokmetijstvo med drugim.

  2. Načenja pa že tudi cerkev, kjer se uvaja enoglasno petje, ki ni bilo nikoli značilno za Slovence.

    • Heh, mogoče malo po komunitarizmu. Ampak ta spada tudi k družbenemu nauku Cerkve.

      Kaj še tebi, če smem vprašat odbijajoče diši po komunizmu? Karitas? Pedro Opeka? Mati Terezija? Kmečke zadruge?

      Mimogrede, take misli, kot ji ima članek, ki je kritičen do liberalcev, sem med drugim bral v programu britanske konservativne stranke. Ja, si misliš, take misli, o družbeni kohezivnosti in sidrih in tradicionalnih vrednotah bolj kot o Hayeku ali o hvalnicah individualizmu in prostemu trgu.

      Celo pri britanskih konservativcih, ki veljajo za mnogo bolj ekonomsko liberalne v oziru na kontinentalne krščanske demokrate.

      ( Samo v Sloveniji je to poznavanje pod vsako kritiko, zato se je lahko na desni razširila ena sama ideologija kot kak virusni infekt)

      • Karitas, Pedro Opeka, Mati Terezija in Kmečke zadruge nimajo nič s prisilo in “veliko državo” ampak pomenijo svobodo posameznika, da deluje humanitarno oz. deluje ekonomsko v neki skupnosti. “Pasti” liberalizma so vgrajene tudi v “veliko državo”(lep primer je Slovenija), ki kot taka ne more nadomestiti skupnosti. Funkcije skupnosti lahko obudi le vitkejša država.
        Vsaka sprememba pa seveda zahteva svoj čas. Hiter prehod na zelo vitko državo bi seveda bil poguben, podobno, kot bi piščance s farme, ki še hoditi ne znajo, spustili v naravo in jih prepustili samim sebi.
        Skrajni individualizem ni ideal vsem, ki se zavzemamo za več liberalizma.

      • V Sloveniji je poznavanje socializma še kako na visoki ravni. Saj gledamo propad družbe in vere, cerkve že nekaj desetletij.

        Poglejmo, kjer je Cerkev živa: tam , kjer ni vsemogočnih posegov vsemogočne države v družbo in v gospodarstvo.

        To vidim pri tastarih: oni so v glavi ubrisani s socializmom, niti za ped jih ne premaknem z nobenim dejstvom. Hudo je, ko današnji mladi intelektualci pod pozerstvom glumljenja konzervativnosti – širijo brezramni socializem svojih staršev s stockholmskim sindromom.

  3. Pozdravljeni,

    Oglašam se kot avtor članka. Nekateri očitno ne znate brati. Nikjer se nisem izrekel proti svobodnemu trgu ali za socializem. Gre za vprašanje končnih posledic neke misli. Gre za nujno vprašanje o omejenosti dosega omenjenih tez. Kakšna je samoregulacija trga oz. do kje sodi? Kaj narediti v stanju popolne individualizacije v kateri smo dandanes? To so pereča vprašanja na katera liberalizem ne zna podati končne odgovora.

    Povdariti je potrebno še, da nikakor ne razumem vašega manihejsko-dualističnega dojemanja politike. Celoten spekter zreducirate na socialisti vs. liberalci. Kam potem spadajo zagovorniki korporativne ureditve kot sta bila npr. Engelbert Dolfuss in papež Pij XII. ?

    • Kam neki? V Sloveniji je vse preprosto. Levi ju imajo za fašista. Taki kot tule pavel pa seveda za socialista. On trdi, da so fašisti in nacisti socialisti, s čimer se je možno celo v neki meri strinjat.

      Samo pavel gre dlje: on vse, ki se nimajo za liberalce, obtožuje da so ( vsaj latentni) socialisti. Očitno njegovim zapisom ne slediš; če bi mu vsaj malo, ti s časom ne ostane drugega, kot da se malo prizanesljivo pohecaš.

  4. Res vas ne razumem. V Sloveniji, kjer je podjetništvo povsem zadušeno, nekatere skrbi liberalizacija trga?! IF, to je povsem skregano s pametjo.
    Kmetijstvo je povsod subvencionirano. In tudi pri nas je. Le da pri nas kot kaže popolnoma. Tako da nimamo niti borze za kmetijske pridelke, žito in podobno. In tako kmet visi na ministru za vsako kilo pšenice…
    IF, res ne razumem. Ti vidiš samo številke in te se ti zdijo podobne tistim v Evropi in misliš da imamo Evropski model. Daleč od tega.

    • Tako je.

      Slovenija skoraj nima privatnih podjetij.
      Kmetijstvo je tako zelo subvencionirano v Evropi in Sloveniji – pa še vedno je slovenska hrana 2x do 3x dražja kot v Italiji ali Romuniji.

      Če državni radio nabija jajca – je to stvar napačnega politika na oblasti? Privatni radio bo vrtel muziko za svojo ciljno publiko. Jaz Golice ne gledam in poslušam.

      Evropa gre v smeri večjih davkov, večjih subvencij, večje socialne države že 30 let. Evropski model socialne države je soft socializem.

    • IF, ja tudi jaz ne razumem. Država bi morala samo ustvarjati okolje, kjer bi ljudje svobodno uspevali. Ne pa da s takimi ali drugačnimi subvencijami samo dela škodo.

      Poleg tega pa ne razumem niti liberalcev. Ljudje imajo ogromno težav z divjim kapitalizmom, ki je popolnoma brezdušen do človeka. Ampak taki niso samo naši tajkunčki. Tudi marsikatero ugledno tuje podjetje ima tak odnos. Pač v stilu, važen nam je dobiček, ostalo nas ne briga. Jaz v takem okolju živim, zato to vidim in kritiziram.

      Imam občutek, da nekateri liberalci teh težav nimajo in samo na slepo poveličujejo kapital.

      Pavel, koliko si ti dejansko s svojim delom vpet v ostro konkurenčno okolje?

      • Ti to kar kritiziraj. Saj klasični liberalizem ni ideologija, da se ji moraš ukloniti kot suženj. Problem slabih gospodarjev se ne da rešiti na papirju! Ampak se ga rešuje v življenju. In tu je razlika do raznih “socialistov”, ki obljubljajo, da bodo z zakonodajo stvari poštimali. Pa jih seveda ne. Lep primer so bili naši gradbeni delavci, v Sloveniji, v srcu socializma. Pa so bili izigrani huje kot v kapitalistični Avstriji.

  5. > npr. prodajati pornografijo ali legalizirati droge

    Splošno je znano, da je alkohol trda droga. Se torej zavzemate za prohibicijo? 😉

    V zadnjem času so vse močnejši klici po vsem svetu za legalizacijo marihuane in listov koke (ne ekstrakta kokaina!). Gre za od alkohola bistveno manj nevarni drogi.

    Ni mi znano, da bi se katerakoli skupina zavzemala za legalizacijo katerekoli trde droge. Z izjemo seveda alkohola, ki je (morda za razliko od švedske grenčice) v količinah, v katerih se redno uporablja v naši domovini, trda droga.

    • Dejansko bi bilo treba nekaj spremeniti v našem pojmovanju drog, ker to, kar imamo sedaj, ne deluje. Recimo … vse droge legaliziramo ter izobražujmo ljudi. Vsak, ki prodaja na tržišču, naj nosi polno odgovornost, če njegov izdelek kvari zdravje a tega ni opozoril kupce …

      Je še kakšen boljši predlog?

      • Uh, v tem primeru bi ponesrečenci v prometu zelo hitro odkrili takoimenovani globoki žep in v hipu spravili vse proizvajalce alkoholnih pijač na kant. 😉

        Načeloma ne bi imel nič proti, če bi zakonodajo spreminjali v tej smeri. A verjetno je predrastično.

        Bistveno je seveda izobraževanje ljudi. A našim možganom enostavno ne pomaga tudi, ko 100% vemo, kakšne bodo posledice. Človek je po naravi čredno bitje, zato je za odpravljanje vkoreninjenih vzorcev potrebno veliko več. (Za opice ni najbolj korekten izraz ne čreda ne čopor, a ne poznam pravega.)

  6. Albert, zakaj sploh govoriš in pišeš po slovensko, če slovensko glasbo in petje zaničuješ.

    Zakaj pa vse sosednje države vrtijo po trgovskih lokalih in radijskih medijih predvsem svojo glasbo.

    Obrazloži mi, zakaj je normalno, da moramo poslušati le tujo glasbo in pesem!

    Če mi boš lepo utemeljil, bom potolažen. Prosim in Hvala, Albert!

    • Hja, svitase, sem pač tak, da namesto čakanja v lokalih na predpisano slovensko glasbo, raje poslušam dobro glasbo (tudi slovensko) kje drugje. Ne predstavljam si, da bi s polic pometal vso tujo glasbo od gregorijanskih koralov do rumene podmornice, vso tujo literaturo, gledal le slovenske filme itd. Več kot s predpisanim deležem slovenskega bi dosegli z ukinitvijo subvencioniranja slovenske šund kulture, ki bi zaradi tega postala kvalitetnejša.
      Ne boš verjel, otroci se nekaj malega o dvoglasnem petju učijo celo v OŠ. Brez vsakega zakona ali predpisa je bila desetletnica navdušena, ko sva skupaj dvoglasno zapela. Menim, da bo petje gojila tudi v kasnejših letih in, če bo trgovka ali gostinka, v lokalu zavrtela tudi kaj slovenskega(kvalitetnega). Branje zakona o predpisanih deležih glasbe pa dvomim, da bi jo navdušilo.

  7. Avtor je pričakovano podlegel tipično “bolezni” tipičnega konservativca, zaradi katere dejansko ne razume, da so vsi njegovi pomisleki (skušnjave) objektivno brezpredmetni, kar se očitno celo na nek način zaveda, ko pravi, da gre tu dejansko za skušnjave konservatizma (desnice), ne pa za skušnjave nasploh. Gre za to, da si konservativci nekako lastijo status absolutnega moralnega razsodnika, kar je seveda v najboljšem primeru pretenciozno početje, saj ima tudi liberalizem svojo moralo iz katere dejansko črpa svoj smisel in bistvo.

    Skrajno smešna je pa tudi ocena, da naj bi konservatizem pomeni negacijo ideologije, ker naj ne bi iskal temeljega pogona zgodovine, čeprav že v naslednjem stavku omenja Cerkve (ki dejansko temelji na dogmah, kot tipičnemu in najbolj neposrednemu elementu ideologije) in naravno pravo. Sicer pa je trditev že v osnovi smešna iz razloga, ker pojem konservatizem ne pomeni nič drugega kot sistem idej, ki težijo k nekemu cilju, kar pa je v osnovi tudi definicija pojma ideologija.

    Konservatizem ni nič drugega kot ena izmed mnogih družbeno filozofksih doktrin, kot seveda to velja tudi za liberalizem ali socializem itd. Tako da se z vidika vprašanja ideologije tu ne more delati nekih razlik. Še več, za razliko od večine konservativnih stališč se liberalizem ne opira na neke metafizično opredeljene vrednote, zaradi česar so konservativne ideje lahko še toliko bolj “ideološke”. Hkrati pa avtor tudi očitno ne razume, da je svoboda trga le posledica odnosa do svobode posameznika in ne bistvo liberalizma, ki ga predstavljata osebna svoboda in enakost.

    Tudi ni res, da liberalna ekonomija odvrača človeka proč od skupnosti, ampak je res le to, da ga odvrača proč od tistih družbenih institucij, ki jih pač promovira konservatizem, kar je pa seveda povsem normalno, saj liberalizem izpostavlja vrednote, ki so različne od vrednot konservatizma. Če karikiram, se pač v liberalizmu ljudje ne srečujemo več v cerkvah, ampak v nakupovalnih središčih. Tako da dejstvo, da liberalizem spodkopava tradicionalne oblike bivanja, ne pomeni, da zavrača življenje v skupnosti, ampak zgolj to, da zagovarja drugačne oblike bivanja v družbi in interakcijo med posamezniki, ki pač temelji na osebni svobodi in enakosti ljudi. To pa sta, preprosto povedano, dve temeljni vrednoti moderne družbe. Z drugimi besedami, brez liberalizma si moderne civilizirane družbe ni mogoče predstavljati, konservatizem pa pa na moderno civilizirano družbo nima nobenih bistvenih pozitivnih učinkov, ravno obratno. Države kot so Iran, Indija, Afganistan itd. so vse države, kjer konservatizem odločno dominira nad liberalizmom. Učinki tega so pa tudi jasni – visoka stopnja kršitev človekovih pravic na vseh področjih bivanja. In iz tega razloga mora biti konservatizem podrejen liberalizmu in nastopati zgolj kot neka “varovalka” v tistih primerih, ko lahko liberalizem za človeško skupnost postane tudi kontraproduktiven. In povsem enako velja za socializem. Tam, kjer socializem dominira nad liberalizmom imamo pač probleme, kar vemo tudi iz naše bivše države, tam, kjer se socializem uporablja kot “varovalo” nekih ekscesov liberalizma, pa zadeve funkcionirajo v dobrobit skupnosti.

    • Očitno ti, Lenko Primc, avtorja nisi z zanimanjem bral, še manj razumel. Konservativizem ni enotna idejna doktrina, za razliko od socializma in liberalizma, ampak je nek v sebi pluralen in pragmatičen pristop. Predpostavlja sprotno krmiljenje in reguliranje med različnimi, tudi sebi nasprotujočimi principi, kjer so bistveno končni rezultati v blaginji ljudi, blaginji čim večih družbenih skupin oz. po možnosti celotnega ljudstva ( zato tudi poimenovanje ljudska stranka).

      Konservativcu ali krščanskemu demokratu torej ni bistvena ideologija po sebi, še manj da bi cilji ( definirani, ideološki) posvečevali sredstva. Prva je, posebej pri krščanskih demokratih persona-oseba, ne ideja. Področje absolutnih idej je za njega transecedentalno oz. religijsko, pri čemer je vera seveda stvar osebne svobode in odločitve. Iz religije za politične potrebe črpa le modrosti in moralne nauke, ki so trajni, ne presežnega.

      Vrednostna in družbena sidra so za delovanje vsake skupnosti še kako pomembna. Če niti te koristnosti konservativnega pristopa ne prepoznavaš, potem dvomim, da si boš recimo kdaj sposoben ustvarit urejeno in stabilno lastno družino.

      Poleg tega so najbolj napredne in uspešne projekte Evropi posredovali krščanski demokrati ( konservativci). Ne liberalci. In ne socialisti. Kdo je ustvaril Združeno Evropo, ki staremu kontinentu znotraj sebe zagotavlja 70 let nepretrganega miru in blaginje? Kaj so bil Monnet, Schuman, Adenauer, de Gasperi? Kdo je ustvaril povojni gospodarski čudež v Nemčiji in Italiji ( seveda tudi ob pomoči Marshallovega plana iz ZDA)? Kdo drug kot krščanski demokrati. Še nisi slišal za Ludwiga Erharda, a ne? Ali pa za to, da Bavarsko kot ekonomsko in tehnološko najbrž najuspešnejšo evropsko deželo ves čas vodi CSU, ne liberalci ali socialisti. enako Baden Wurtenberg, Tirolsko, Lombardijo, Veneto itd. Same najuspešnješe dežele znotraj svojih držav.

      Veliko nevednosti in predsodkov vidim v tvojem pisanju. Ne bi se čudil, če so te učili na FDV ali FF.

      • Citat iz članka v reviji Financial Times:

        “The great achievement of the EU is to establish the co-operative “service state” as the norm across the continent. Such a state sees its purpose as serving its citizens, not dominating them, and as co-operating with other states, not dictating to them. The genius of the founders was to realise that a law-governed market economy was the means to this end. It would do so by binding the discretionary interventions of each, thereby creating predictability and stability for all. These were liberal ideas (in its traditional European sense, not its strange American one) that drew heavily on the ideas of postwar German thinkers and policymakers, such as Ludwig Erhard. The EU’s great successes have been those of liberalism: the customs union; the competition policy; the single market; the abolition of exchange controls; and the creation of a single currency managed by an independent central bank. Nor is the market economy the only liberal idea embodied in the EU. So, too, is representative democracy. Liberalism was not the only possible basis for Europe’s unification. But it was the only basis for voluntary unification. Unification through war, happily, failed.”

    • ” saj ima tudi liberalizem svojo moralo, iz katere dejansko črpa svoj smisel in bistvo.”

      Zanimivo: B. Brščič pa je v odzivu na članek zapisal, da liberalizem *ni* moralna filozofija in da je napaka avtorja, da ga je jemal kot takega.
      Kaj zdaj, je ali ni?

      • Na tole sem jaz danes naletel, ko sem v zvezi s člankom malo brskal po spletu. Po svoje se tiče te dileme o (a)moralnosti liberalne ideje. Članek je sicer polstrokoven ( ali še manj), spletna stran bolj v duhu Violete Bulc; 🙂 omenja pa kako naj bi kritike s strani komunitarizma na račun liberalne asocialnosti spodbudile liberalce k pogojno rečeno “novi morali” svoje misli.

      • Bršič je rekel tole: “Liberalizem ni moralna filozofija, je politična filozofija, ki se ukvarja kaj lahko posamezniki in država naredimo drug drugemu.”

        Moralna in politična filozofija seveda nista eno isto, ampak to ne pomeni, da politična filozofija ne implicira moralnega diskurza.

        Če preprosto citiram internetno filozofsko enciklopedijo glede teme politične filozofije, da ne bo izpadlo, da si tu nekaj sam izmišljujem: “Political philosophy has its beginnings in ethics: in questions such as what kind of life is the good life for human beings. Since people are by nature sociable – there being few proper anchorites who turn from society to live alone – the question follows as to what kind of life is proper for a person amongst people. The philosophical discourses concerning politics thus develop, broaden and flow from their ethical underpinnings.” Skratka, politična filozofija temelji na etičnem, moralnem diskurzu.

        Poanta Bršiča je v tem primeru nekaj drugega. On se pač trudi liberalizem kot tak povezovati z vrednotami konservatizma, zaradi česar seveda potem liberalizem kot tak oropa lastne morale. In liberalizem, ki od tega odstopa, ki torej izpsotavlja svojo lastno moralo označuje za “lažni”, kar je seveda absurd, ker takoj ko kot vrednoto izpostavimo svobodo posameznika, potem je konservatizem pogubljen v tem smislu, da svoboda posameznika nujno implicira tudi odklon od konservatizma. On torej govori o konservativnem liberalizmu, ki dejansko pomeni liberalizem omejen s konservativnimi vrednotami. To preprosto pomeni to, da je posameznik svoboden vse dokler ne krši vrednot konservatizma. In podobno velja tudi za npr. socialistični oz. socialni liberalizem. Tudi v tem primeru velja, da je človek svoboden vse dokler ne krši socialističnih vrednot oz. socialne pravičnosti. Bistvo liberalizma kot takega je pa v tem, da je človek omejen zgolj z enako pravico do svobode drugih ljudi. To je njegovo morala, ki jo seveda ne priznavajo niti konservativci, niti socialisti.

        • Ne sprevidiš, da je precejšnja iluzija, da ljudje z izražanjem svoje svobode ne bi v ničemer omejevali svobode drugih ljudi? Mogoče to gre nekako na Grenlandiji ( ogromna dežela in bore malo ljudi, ki v glavnem živijo zelo tradicionalno in sožitju z naravo). Tu, kjer mi živimo in kakor živimo, smo pa zelo daleč od tega, da bi to bilo realistično. Vse manj.

          Sicer pa malo razmisli, če ni prostotržna “morala” lahko sporna. Za liberalca recimo ne obstaja (ne)pravična, (ne)poštena cena, ampak le tržna cena. Kaj torej sodit o takih trgovcih, ki v primeru naravnih nesreč, dvignejo cene nujnih življenjskih potrebščin v višave? Po liberalčevem ni kaj soditi, saj gre vedno le za vprašanje ponudbe in povpraševanja.

          Nekateri liberalci grejo, in treba jim je potem priznati konsekventnost, še dlje. Za njih ne obstaja (ne)pravična plača. Ampak je spet plača stvar trga. So proti minimalni plači. Če trg omogoča, da nekoga plačaš 1 euro na dan, ga pač toliko plačaš, če s tem on in njegova družina preživi, ali pa če ne.

          Evo, do tu zame seže, karikirano gledano, a(morala) radikalnega liberalca in fanatičnega privrženca prostega trga. Vsaj malo razvita zdrava pamet in ( bolj modni pojem) čustvena inteligenca človeku pravita, da je potrebno takšna življenjska vodila dopolnit in uravnotežit.

          • Ti ozgleda prav veliko o poslu ne veš. Minimalna plača je politična laž. Pravična plača res ne obstaja kot kategorija, ampak je res plača stvar pogajanja med delavcem in gospodarjem. Ali pa je tako kot pri nas “dogovorjena” s kolektivno pogodbo. Saj smo samo nekonkurenčni…
            Poštenost cene je tudi stvar med kupcem in prodajalcem. Razen v optimalnem svetu, kjer vse kupiš v enem samem megamarketu….
            Torej ravno te tri točke so tiste, kjer imajo liberalci najbolj prav, od vseh drugih, IF. Tu si falil. Bolje je če preklopiš recimo na zdravstvo. Tam ima liberalizem probleme.

          • To govoriš zato, ker ne razumeš koncepta liberalizma. Koncept liberalizma je v tem, da je svoboda posameznika omejena z isto svobodo drugih posameznikov. Razlog, zakaj je to za konservativce problem je pa ravno to, kar sem že omenjal, ker želijo svojo moralo vsiljevati kot večvredno in potem smatrajo, da je omejevanje svobode nujno zaradi morale, pri čemer se ne zavedajo, da vlada na področju morale v družbi pluralizem in da je demokracija ravno v tem, da se ta pluralizem dopušča.

            In spet ne razumeš, da je pravična, poštena cena z vidika liberalizma ravno tržna cena, kar temelji na tem, da je bistvo lastnine ravno v tem, da lahko z njo posameznik prosto in svobodno razpolaga. Skratka, lastnik neke stvari je tisti, ki svobodno odloča o tem, po kakšni ceni bo to stvar ponudil, kupci se pa tudi svobodno odločajo, po kakšni ceni bodo to stvar kupili. In to je za liberalca pravično in pošteno.

            In seveda je legitimno trditi, da lahko liberalizem vodi v konkretne moralne dileme, zato pa obstajajo ideologije, ki skušajo te dilema razreševati. Ampak to ne pomeni, da je liberalizem zaradi tega amoralen, kot tu nekateri omenjajo, ampak preprosto to, da njegova morala zastavljena drugače. V prid liberalizmu govori ravno to dejstvo, je le na liberalizmu mogoče utemeljiti pluralizem in s tem demokracijo. Vse demokratične družbe so utemeljena na ideji osebne svobode človeka in njegove enakosti. Večja kot je stopnja liberalizma, bolj svobodna je družba.

            Tako da to, kar je v tem primeru ironično je to, da se avtor tega članka ne zaveda, da je nujno liberalec, v kolikor želi biti demokrat. Bolj kot je neka družba liberalna, bolj je svobodna, bolj je demokratična. Bolj kot je neka družba konservativna, manj je svobodna, manj je demokratična. Enako velja za socializem. Razlika med konservatizmom in socializmom je pa v tem, da konservatizem posega v moralno svobodo ljudi, ne pa toliko v finačno svobodo, medtem ko velja za socializem ravno obratno.

          • Lenko Primc, z nekom, ki v dokaz “nazadnjaštva in represivnosti” zahodnega konzervativizma navaja Iran ( kako da ne afganistanskih talibanov, ali islamskega kalifata v Iraku?) je resna diskusija verjetno misija nemogoče.

            Vsakakor izkušnja zahodnih dežel s prevladujočim vplivom konservativcev ni takšna, kot jo definiraš ti. Ni protiliberalna, kaj šele “nazadnjaška in represivna”. Sem že enkrat navedel dele držav- dežele, kjer so konservativci na oblasti dobesedno ves čas po 2. svetovni vojni ( celih držav ni mogoče, ker so se povsod vsaj občasno menjali oblastniki; tako tudi v ZDA). Kje so ti fenomeni tako nevzdržni, kot jih ti skrajno neobjektivno ocenjuješ, na Bavarskem, Baden Wurtenbergu, na Tirolskem, Lombardiji, Venetu?

            Mnoge pametne glave ocenjujejo nasprotno, da je ves Zahod, deli bolj, deli manj, postal preveč permisiven, da je taka vzgoja že v družini in šoli, da smo individualistično razbiti in atomizirani, da je človek z podiranjem stabilnosti temeljnih celic družbe z družino na prvem mestu ogromno izgubil in da ni dobro, da se z moralnim relativizmom ( pluralnost moral oznanjaš prav ti) pušča prosto pot evidentno dekadentnim pojavom, ki zahodni civilizaciji jemljejo samozaupanje in vitalnost.

        • Liberalizem lahko razumemo v dveh pojavnih oblikah in sicer kot bodisi kot strogo ekonomsko – politični sistem, kateri se lahko veže na različne etično – filozofske sisteme. Kolikor vem se je tudi Brščič včasih bolj natančno izražal in je rekel, da je prosti trg amoralen in ne liberalizem. Drugič pa lahko razumemo liberalizem tudi kot etično filozofijo katera izhaja iz Locka, Milla, Huma in Smitha. Brščič in ostali ti. klasični liberalci poskušajo tega vskladiti s katolištvom z pretiranim povdarjanjem razlike med škotskim rasvetljenstvom in kasnejšimi francoskimi razsvetljenci kateri so sprožili francosko revolucijo. A že škotsko je bilo izrazito problematično, saj je že prineslo skepticizem, poglejmo samo Humovo Naravno zgodovino religije. Hkrati je skepticizem prej ko slej prevzel radikalnejšo obliko. Druga inherentna značilnost liberalizma pa je Millova utilitaristična etika.

          Torej je jasno, da liberalizem vsebuje v sebi etične prvine, prosti trg kot tak pa je amoralen. A vendar notranja logika delovanja prosto tržnih sistemov – urbanizacija, industrializacija, atomizacija itd. sproža tudi zaton ”skupnosti”. To je vprašanje na katerega je potrebno odgovoriti.

        • hvala za zanimiv odgovor, g. Primc. kot ste verjetno ugotovili, je bil moj prejšnji komentar mišljen predvsem kot pikra provokacija, zato me toliko bolj veseli, da ste si vzeli čas za resen odgovor.
          iz vaših komentarjev vidim, da ste razumna oseba, zato se čudim, zakaj ste v prejšnjem komentarju povlekli v debato Afganistan, Iran ipd., čeprav se mi zdi jasno, da nima to ničesar skupnega s tem, kako avtor definira konservativizem
          mislim pa, da ste postavili nekaj zelo dobrih iztočnic za debato.
          kot sourednik Kritike konservativne vas vabim, da se kdaj pa kdaj s komentarji javite tudi na naši strani
          lp.

  8. Glede skrajnega neživljenjskega liberalizma še tole:

    Pred dnevi sem šel kupit domače, povsem neškropljene jabolke k 87 let staremu kmetu, ki je zdrav kot dren in pokončen ter gibčen kot atlet.

    Pokazal mi je ogromen sadovnjak oziroma travnik, na katerem je preko 400 velikih dreves, jablan, to je tistih ogromnih, starih kmečkih jablan, ki polepšajo naravo pomladi, da misliš, da si v raju.

    Te jabolke so dobre kot tiste v raju.

    Ta pametni kmet mi je povedal:

    “Te jablane sem posadil leta 1957, skupaj z še takrat živečim očetom. Ko so bili na kmetijah v sedemdestih letih uvedeni traktorji, mi je državni pospeševalec prisiljeval, da moram jabolke podreti češ, da bodo ovirale traktor pri košnji.
    Nisem ga hotel poslušati, ker sem vedel, da to ne drži, saj so jablane tako visoke, da lahko traktor pod njimi enostavno kosi travo.
    Vsa ta leta sem dvakratno služil: z govejimi pitanci in jabolkami, saj mi je ta velik travnik dajal krmo in še jabolke. Priznati pa moram, da je bil zaslužek z jabolkami večji, ker niso zahtevale nobenih stroškov.”

    Naveden primer nam pove, kaj pomeni zdrava kmečka pamet in kaj povzroči skrajni liberalizem, ki ne upošteva življenjske logike.

    Drugi kmetje pa so izrivali takšne jablane in se danes kesajo.”e

  9. Glede skrajnega liberalizma še tole:

    Povsem življenjsko logično je, da v življenju veljajo pravila, ki ustvarjajo zaupanje in varnost.

    Tako v družinah, v zakonskih zvezah, na delovnih mestih, v šolah…

    Kam bi pa prišli, da bi bilo vse prosto kot nekakšen prosti trg in ne bi bilo teh pravil, ki ustvarjajo trajna, varna oziroma zaupna razmerja.

    Le na takšen način smo lahko srečni.

  10. Zato ima tudi trg svoje meje in pravila, ki ohranjajo ravnovesje doma in v svetu.

    Za to poskrbita država in mednarodna skupnost.

  11. Če bi bilo to res, da je bistvo liberalizma, da je človek omejen s pravico do svobode drugega človeka, potem se ne bi pojavljali množični primeri nesvobode, ki jo ne le dopušča, ampak celo spodbuja liberalizem.

    Na primer:

    – izvajanje le tuje glasbe v trgovskih in drugih lokalih zaradi česar duševno trpi veliko ljudi

    – nespoštovanje vrednot, ki izhajajo iz zakonskih zvez, zaradi česar duševno trpi ogromno ljudi

    – nespoštovanje krščanskih vrednot, zaradi česar so te na stranskem tiru in zaradi česar trpi, zlasti duševno, ogromno ljudi

    – nespoštovanje duhovnosti človeka, zaradi česar je v modi duhovna plehkoba in zaradi česar duševno trpi ogromno ljudi

    – nespoštovanje človekove kulturne in moralne biti, zaradi česar sta ti v razsulu in zaradi česar duševno trpi ogromno ljudi…

    – nespoštovanje

  12. Torej je Bistvo liberalizma, zlasti skrajnega, da povzroča množično kršitev človekovih pravic in svoboščin.

    Zakaj? Zato, ker potencira svobodo delovanja, pri čemer pa ni obziren do življenjskih vrednot človeka, ki ga duhovno in moralno osrečujejo.

  13. Splošno znano je, da je duševno trpljenje hujše od telesnega trpljenja.

    Vendar pa liberalizem povzroča tudi telesno trpljenje s svojo agresivnostjo, zlasti v športu in motociklizmu

    Posledice se kažejo v številnih smrtnih primerih in poškodbah mladostnikov, ki jih priklenejo na invalidski voziček.

    Tudi zaradi tega duševno trpi mnogo ljudi.

  14. Iz tega izhaja, da liberalizem s svojo svobodo, ne sme škodovati pozitivni moralni in kulturni biti človeka.

  15. Liberalizem ne sme biti usmerjen v razvrednotenje človeka.

    Bistvo človekove biti, je njegova duhovna bit, ne pa telesna bit.

    Sicer se ne razlikuje od živali, katerim je bistveno le poln želodec.

  16. Skratka, liberalizem se mora odreči svojemu pretiranemu egoizmu, s katerim škodujemo samemu sebi in soljudem.

  17. Evo, letošnja Nobelova nagrada s področja ekonomije je menda v zvezi s “krotenjem velikih podjetij”.

    “S svojimi teorijami je prejemnik nagrade osvetlil delovanje trga, kadar se na njem ustvari oligopolna situacija. Klasične ekonomske teorije so znale dobro napovedati dogajanje, ko je bil na trgu popoln monopol ali pa popolna konkurenca, medtem ko je vmesno stanje oligopola predstavljajo težave pri obravnavi.”

    https://slo-tech.com/novice/t623708

    Naši liberalci se bodo morali malo bolj potruditi, namesto da ostajajo pri svojih že malo zastaranih teorijah 🙂

  18. If, glede “nazadnjaštva in represivnosti” zahodnega konservatizma nisem govoril popolnoma nič, tako da tvoja interpretacija mojih izvajanj je tipično demagoška. Govoril sem samo o tem, da je Iran primer države, kjer konservatizem prevlada nad liberalizmom. V Zahodnem svetu je pa realnost ravno obratna. To je poanta.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite