Kritika konservativna: Za kaj se borimo na desnici (del II.)

12

V prvem delu tega spisa smo poskusili opredeliti osnovne točke socialne pravičnosti, kot jo vidimo na desnici v Sloveniji. V središče in izvor družbenega smo postavili posameznika – slehernika – v vsej svoji bivanjski problematičnosti in v svoji horizontalni in vertikalni odprtosti.

Ta dinamični posameznik v srečevanju z drugimi posamezniki želi ustvarjati dobro in to njegovo delovanje je materializirano v mnogih med seboj različnih človeških institucijah. Delovanje posameznika v in skozi družbo bi danes lahko imenovali delujoča civilna sfera.

Eden izmed vidikov te interakcije med posamezniki je nedvomno tudi ekonomija. Zato smo rekli, da je tudi v tej sferi nujno postaviti posameznika in njegovo odgovornost v samo središče. Način, kako ekonomija deluje na teritoriju, mora biti vzpostavljen od spodaj – višje instance naj bi le skrbele, da sankcionirajo prestopke in zlorabo, ki bi uničila možnost gospodarske interakcije med posamezniki. Ker smo v Sloveniji zaznali, da je ekonomska sfera dispriporcionalna in disfunkcionalna, zaradi prvotne akumulacije kapitala, ki se je zgodila pri t. i. nacionalizaciji, menimo, da je potrebno vzpostaviti pogoje za razvoj malega gospodarstva, ki bo organsko izhajal iz prostora tu in zdaj in bo lahko delovalo kot humus za vzpostavitev zdravega, politično neodvisnega gospodarstva, ki bo pogoj možnosti za razvoj in blaginjo vseh medčloveških sfer.

Accountability proti sovjeticizmu

Ravno tako kot v ekonomiji mora tudi v zadevah javnega biti posameznik in njegova odgovornost v samem jedru sistema, saj lahko le posameznik sprejema odgovornost za svoje odločitve. Bistveni problem v Sloveniji je, da se odločitve na vseh nivojih vedno skrivajo s sklicevanjem na takšne in drugačne strokovne skupine ali svete. Pri nas je redna praksa ne le, da minister sprejema odločitve na podlagi strokovnih služb in mnenj, temveč da pri tem popolnoma pozabi na svojo odgovornost glede končne odločitve – na to, da je pravzaprav njegovo glavno poslanstvo, da sprejema prave in razumne odločitve in da so strokovne službe le nujno pomagalo pri odločanju. Ne obstaja nobena strokovna skupina, ki ne bi bila tudi politična, saj je že s tem, ko predlaga določene politične spremembe, politična. Poleg tega ni nikoli tako, da ima »stroka« neko mnenje, politika pa drugo: tudi znotraj stroke različni strokovnjaki mislijo različno. Diskurz strokovnosti ni nič drugega kot uveljavljanje specifičnih interesov mimo javne debate tako, da ne odgovarja nikoli nihče.

Več lahko preberete na Kritika konservativna.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


12 KOMENTARJI

  1. Zanimiv in aktualen prispevek.

    Menim, da mora biti korektiv individualizmu, skupno dobro, kateremu se mora podrejati individualizem.

    Vsebina in cilji skupnega dobrega morajo biti splošno znani in upoštevani.

    Pri političnem samostojnem odločanju, pa mora biti korektiv, javno mnenje in predlogi civilne družbe.

  2. Socialna pravičnost je čisti socialistični pojem, nima nobene zveze s socialnostjo in ne s pravičnostjo. Ima pa zveze z manipuliranjem neumne množice.

    Danes nimamo nobenega individualizma. Imamo kolektivizem. Človek je individualen samo v potrošništvu, ko se z državnim denarjem zapodi v trgovine napolniti svoje pohlepne sanjarije in egoizem.
    Niti pod razno pa nimamo ustvarjalne in ekonomske svobode ali individualizma.

    Imamo kolektiv klonov. Družbeno in državno lastnino. Odiralske davke. Na vrhu pa posameznike, ki v tem socializmu prav individualno jemljejo smetano iz kolektivne lastnine in kolektivnega denarja. To je komunizem in to so vsi socializmi, kolektivizmi, egalitarizmi, držav-izmi.
    Lastnina je zakrinkana v družbeno, da jo barabe lahko neodgovorno in z lahkoto kradejo. Nič več jim ni treba z brzostrelkami ropati bank. Danes so te barabe “lastniki” državnih bank in državnih podjetij.

    Brez privatne lastnine ni privatne odgovornosti in ni NIKAKRŠNE odgovornosti. Brez lastninske pravice, ni nobene pravičnosti, kaj šele socialne pravičnosti.

    • Socialna pravičnost je pojem, ki ga je vpeljal še Tomaž Akvinski, v svojih razlagah delovanja družbe. Označuje potrebo, da družba sledi pravičnosti, iz česar izhajajo institucije kot je policija, tožilstvo, pravosodje. Iz tega tudi izhaja njegov stavek, da je kraljestvo brez pravičnosti samo družba razbojnikov.
      Seveda, nima veze s “pravičnimi plačami”, pojmom, za katerega ne vem kdo si ga je sploh izmislil. Samo totalni sužnji mislijo, da so plačano zato ker delajo. In jim je krivično, če niso plačani toliko kot oni mislijo, da bi morali biti. pa vendar, tolikokrat slišana misel v Sloveniji, ko bi delavci radi “za pošteno delo, pošteno plačilo”. To je čista demagogija. S takimi obljubami lahko zapelješ samo sužnje.

      • “Samo totalni sužnji mislijo, da so plačani zato ker delajo.”

        Ali lahko pojasniš, v čem točno je pomen tega stavka. In kakšen stavek bi pomenil alternativo tej dikciji?

        • Plačan si zato, ker si se pogodil z gospodarjem. To je bistvo.
          Pri nas pa ti pogodbe o zaposlitvi pošljejo kar po pošti iz firme. Noter pa še vse klavzule iz “koliktivnih” pogodb in kaj vem katerih zakonov. In kar naenkrat se z gospodarjem nisi zmenil nič, hodiš delat kot suženj, in misliš da zato dobiš plačo.
          Marsikdo se “zaposli”, pa gospodarja še videl ni, kaj šele da bi se kaj dogovoril z njim. Ta se je javil za sužnja, ne za službo.

          • Dober odgovor.

            Ampak, v tujini (AUT, NEM) načeloma vseeno nekatere panoge urejajo s panožnimi pogodbami? Recimo pogosto slišimo, kako so nemški sindikati močni.

  3. Na desnici v Sloveniji se večina sploh ne zaveda za kaj se bori, kaj šele da bi se borili.

    dr. Frane ADAM o SDS
    Po njegovem mnenju tudi stranka SDS ni stranka z notranjo pluralnostjo in dinamiko. »To je kulisa stranke, na vrhu katere je njen predsednik. Janševa SDS ni politična struktura, ki bi bila vzdržna in bi se lahko razvijala, stranka niti ne govori o prihodnosti niti je nima. Ne glede na predsednika stranke in njegovo usodo (znašel se je v žalostnem položaju, ki mu ga nihče ne bi smel privoščiti, čeprav se nekateri izživljajo in radostijo) je zelo verjetno, da SDS v naslednjem desetletju nima nobenih možnosti priti na oblast. To pa je predolga doba, da bi se lahko obdržala. Začela se bo sesuvati sama vase.« Dodaja, da je stranka votla, v njej se nič ne dogaja, ne rojeva nobenih idej in ne razvija aktivizma za prihodnost. »Obsojena je na nazadovanje.«
    http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/cerarjevi-kot-prostozidarji-janseva-sds-brez-prihodnosti

    Če niti intelektualci in politiki nimajo pojma, kako ga bodo imeli volivci? Večina volivcev, kajti opažam, da en majhen del volivcev desnice ima več pojma kot politiki, ki se valjajo na parterju že 25 let.

    Opažam, da razpadli levičarji umetno ohranjajo pri življenju ( vedno nove intrige, udbovski sodniki in tožilci, medijsko sovraštvo se vedno sproži tik pred zdajci) JJ in SDS – le ti pa ji sovraštvo vračajo – saj za preživetje krvavo rabijo eden drugega.
    Nobena stran pa ne ponuja pelate ustvarjalnih rešitev, kaj šele, da bi bila sposobna ta dejanja uresničiti kot Margaret Thatcher ali Ronald Reagan ali Miculas Dzurinda ali Donald Tusk …

    • SDS – le ti pa ji sovraštvo vračajo
      ===============
      Samo to bi pripomnil: ne vem dobro, kaj naj bi jim sicer vračali. Kaj bi jim sploh lahko vračali, razen priznanja poraza. Komunisti so nenasitni. Predvsem krvi.
      Slovenija pa tako ljubi smrt. In v tej morbidni začaranosti jaz ne vidim izhoda. Tole bo vedno tako, dokler ne bo zadnji Slovenec umrl.

    • To s sovražno obsedenostjo z SDS v delu Slovenije je naravnost že groteskno. Ni dovolj to medijsko (in drugačno) potiskanje SDS na margino. Dr. Adam, Pavel in podobni se – čeprav niso člani SDS – obsedeno ukvarjajo z notranjo pluralnostjo v stranki. Ne bi za spremembo povedali o notranjih zadevah kakšne druge stranke? Jaz vem, da to, kar počnejo Adam, Pavel & Co., ni normalno. Toda v Sloveniji je filigransko seciranje SDS najnormalnejša stvar. Tudi na tej točki je lepo vidna komunistična indokriniranost v vaših glavah. Ne boste se ukvarjali s psihološkim profilom Kučana, ker je on za vas izhodišče normalnosti, kot jo je zgradil komunizem. Zastonj, Pavel, je tvoje vpitje, da si antikomunist. Si samo opozicijska frakcija komunizma.

      • Gospod Lucijan,
        mislim, da vaše uši slišijo samo tisto, kar hočejo slišati. Vsaj gospod Pavel marsikaj “pove” tudi o NSi. Za gospoda dr. Adama pa … “Kaj pa Nova Slovenija? Primanjkuje ji kadrovsko zaledje, je za Reporter še dejal Adam in dodal, da se opazi, da premorejo malo intelektualcev, za njihov program pa je jasno, da ni zrasel na njihovem zelniku, ampak so ga posvojili.” … iz že navedene spletrne strani.

        Glede na delež poslancev se pa meni zdi čisto normalno, da o SDSu piše pet krat več kot o NSi.

        • Dr. Frane Adam je dal zelo korekten intervju za Reporter. Ćudno, da so mu ga objavili.
          Njegova kritika mislim, da je dobronamerna.

          Vidi nevarnost da bi desnici in desni sredini stvari ušle iz rok, da bi se levica tako okrepila, da bi zadeve šle v kakšno skrajno nezaželjeno smer.

          Čeprav zanimivo na Portalplus (ter tudi g. L. G. Lisjak opozarjajo, da je možen zasuk v za levico nezaželjeno smer, glede na to, kako levica “pumpa” agresivni nacionalizem – ja čudno se to sliši, ker prihaja z leve).

          Politika je vedno umetnost možnega in hkrati odločilna za prihodnost.
          Moti me, ker desnica tava kot kura brez glave na terenu pa nima vzpostavljene dovolj močne mreže in tudi v ključnih trenutkih ne podpira potencialnih zaveznikov – liberalcev (beri: primer DLGV pred volitvami).

        • Da, Alfe. Toda samo glede SDS imajo tako globok uvid, da zaznavajo notranjo nepluralnost. Se mogoče motim, če zatrdim, da imajo člani določene stranke približno enake poglede na politično in javno življenje? Kaj je mišljeno s to notranjo nepluralnostjo? Zame takšne ocene niso nič drugega kot druge medijske antijanšistične gonje. Kaj v bistvu brigajo Adama notranje zadeve stranke? Ali bo Janša kakšnega upornika znotraj lastnih vrst zaprl ali kaj, če bo govoril drugače kot on, in mora zato Adam javno posredovati zanj? Sam žal v tem razen njegove sprevrženosti ne vidim nič drugega.

Comments are closed.