Kritika konſervativna: V kakšnem smislu “desni”?

3

Verjetno ste opazili, da se na naših straneh kot samooznaka pogosto pojavljajo pojmi, kot so “desnica”, “desno” oziroma “desno od sredine”, ter se morda tudi vprašali, na kaj točno z njimi merimo.

Ker je osnovni namen Kritike konſervativne sproščena in umna javna razprava, hkrati pa vse prepogosta nereflektirana raba tovrstnih (samo)oznak zadeve prej megli kot pa jasni – česar učinek je navadno umanjkanje inteligentne debate in reduciranje pluralizma na bipolarnost – sem mnenja, da bralstvu v tem vprašanju dolgujemo popolno jasnost.

Najprej je potrebno poudariti, da naš portal ni strankarski. Njegov cilj ni postati politično gibanje ali programski lobi niti ne želi težiti k enotnosti ali celo monolitnosti mnenj, nazorov in idejnih izhodišč. V prvi vrsti želi biti prostor srečevanja in enakopravnega, konstruktivnega dialoga različnih pogledov in stališč.

“Čemu potlej izrecna opredelitev ‘desno od sredine?’” – boste upravičeno porekli. Na načelni ravni takšnemu ugovoru brez težav pritegnem. Popreproščena binarna delitev mi je nasploh tuja, nazorsko se v polni meri ne vidim niti na “desni” niti na “levi”, največji problem pa vidim v popolni zmedenosti oznak “levo” in “desno”, kot se uporabljata na Slovenskem.

Po drugi strani bi bilo napak ignorirati dejanske politične razmere, kakršne vladajo pri nas. Politične sile, ki si pravijo “levica”, neposredno ali posredno obvladujejo pretežni del javne sfere. V javni razpravi – in v tem Slovenija nikakor ni osamljena – pa dominirajo diskurzi, ki svojo “levost” neredko eksplicitno poudarjajo. Z le majhnim kančkom pretiravanja je moč reči, da je slednja v omenjenih diskurzih pogosto sinonim za ”dobro”, “pozitivno” in “napredno”, medtem ko “desno” implicitno označuje vse kar je na tem svetu “mračnjaškega” in “antihumanističnega” – ali pa vsaj “zahojenega” in “antiintelektualnega”. Posledica vsega naštetega je, da se je – za razliko od levičarjev, ki svojo pripadnost vselej radi ponosno in glasno poudarjajo – mnogim drugače mislečim nelagodno identificirati z desnico, ki jim (povsem po nepotrebnem) zbuja negativne asociacije.

Pri Kritiki konſervativni takšen način razmišljanja odklanjamo. Desnico in levico razumemo kot komplementarna gradnika, ki ju nujno potrebuje vsak normalen politični prostor. To je tisti poglavitni razlog, ki nas – nazorsko sorodne, a raznolike – združuje v prizadevanju proti enostranski prevladi (samoopredeljene) levice.

Več lahko preberete na strani Kritika konſervativna.


3 KOMENTARJI

  1. Odlično!

    Brez desne roke, bi bil človek neuporaben.

    Desnica je celo pomembnejša od levice, saj je velika večina desničarjev, torej tistih, ki najpomembnejše stvari v življenju delajo z desno roko.

  2. Portal ni strankarski, vendar bi rad pripovedoval o levici in desnici? Je torej portal sredinski? Ste iz SLS, kjer se imajo za bogove, ki lebdijo nad desnico in levico, dol pa se spuščajo samo takrat, ko menijo, da je potrebno zgraditi kak most?
    Moram reči, da je vaše izhodišče neprivlačno in brez prihodnosti. Nihče vam ne bo verjel, da od samega “nestrankarstva” med vami nihče ne hodi na volitve. V Sloveniji se je preprosto nujno potrebno postaviti na eno od stališč: ali si za demokracijo (in potem prepoznati stranke, ki to podpirajo), ali pa si za diktaturo in s tem podpirati pretekle in bodoče hude jame. Sam ne verjamem niti v strogega desničasrja niti v strogega levičarja. Ljudje smo mavrični (niso samo geji takšni). S tem, da je veliko odvisno tudi od starosti človeka. Mlajši so za vsakršne revolucije, starejši pa vtrajajo bolj pri ohranjanju obstoječega. Zelo pomembne so tudi vzgoja, spolna usmerjenost in še tisoč dejavnikov. V modernem svetu se pri normalnem človeku levičarstvo in desničarstvo prelivata sem in tja. Podpira vsako normalno, zdravo in za skupnost koristno idejo, naj pride s tega ali onega konca.
    Slovenija je zaradi komunizma specifična. Mi moramo razčistiti politično in vakršno meglo. Da nismo zdrava družba, dokazujejo volitve, kjer ljudje padajo na vsakršne sugestije pokvarjenih medijev, ne zanima pa jih program stran, ki je bistvo političnega delovanja. Janša cenim, ker se v svojih izjavah že od vselej sklicuje na strankin program. Politika v Sloveniji mora postati nekakšna borza strank, njihove delnice in dividende pa so programi in njihovo uresničevanje.

  3. S člankom se povsem strinjam. S trenutkom, ko je znotraj KPS Kavčič ugotovil, da komunizem v gospodarstvu nima perspektive, je na svet prišla tudi ideja, da se iz komunistov naredi kapitaliste, ki bodo še naprej uresničevali partijske cilje. Mencingerjeva privatizacija je zasledovala prav ta temeljni cilj.
    Danes imamo več kot devet desetin kapitalistov iz komunističnih vrst. Ohranjajo ideologijo, novi so jim samo interesi, ti pa niso prav nič različni od interesov kapitalistov iz časa primarne kapitalistične akumulacije.
    V čem pa se slovenski kapitalisti iz tovarišijske bratovščine razlikujejo od kapitalistov iz demokratičnih okolij? Temeljna razlika je predvsem v znanju in sposobnostih, pa tudi v morali! Še najbolj v morali!
    Miselnost, da namen posvečuje sredstva, je namreč gonilni moto slovenske tranzicije!
    Temu primerni so tudi rezultati!

Comments are closed.