Kritika konservativna: Štirje odgovori na ugovor. »Zakaj pa se lahko poročijo neplodni pari?«

1
261

Nadaljujemo z objavljanjem tekstov, ki predstavljajo razloge nasprotnikov razširitve definicije zakonske zveze na istospolne pare. V spodnjem prispevku ameriški pravni teoretik Ryan T. Anderson odgovarja na pogost ugovor: če drži, da je zakonska zveza utemeljena predvsem na prokreaciji, zakaj se potem smejo poročati tudi neplodni pari?

*

Zakaj država uzakonja poročne oziroma zakonske zveze? Kot pojasnjujem v svoji knjigi Truth Overruled: The Future of Marriage and Religious Freedom (Preglasovana resnica: prihodnost zakonske zveze in verske svobode), je razlog v tem, da država na tak način spodbuja moškega in žensko k trajni zvezi moža in žene ter tako skrbi za otroke, ki se v tej zvezi rodijo. Ta politika torej temelji na antropološki resnici, da so moški in ženske različni ter komplementarni, temelji na biološkem dejstvu, da razmnoževanje zahteva moškega in žensko ter tudi na družbeni realnosti, da otroci potrebujejo mamo in očeta.

Najpogosteje uporabljen ugovor proti zgornji argumentaciji vključuje neplodnost. Če se neplodni pari lahko poročijo – kar je splošno znano dejstvo –, kako je potem lahko definicija zakonske zveze odvisna od prokreacije? Zagovorniki istospolnih porok ta argument običajno razumejo kot »as iz rokava«, ki pobije tradicionalno definicijo poroke – kot da v vseh tisočletjih doslej še nihče ni prišel do ugotovitve, da nekateri pari (in vse ženske nad določeno starostjo) ne morejo spočeti otroka.

Kot pojasnjujem v svoji knjigi, se lahko na ta ugovor odzovemo na štiri načine.

Prvič lahko na ravni javne politike ugotovimo, da država ne priznava oziroma ne opravlja porok zato, ker bi iz vseh izšli otroci, temveč zato, ker ima vsak otrok mamo in očeta. Preko priznavanja zakonskih zvez država spoštuje naravno zvezo, ki združuje starše otrok in jih spodbuja, da se drug drugemu zavežejo stalno in popolno. Javna politika mora upoštevati celostno sliko, ne pa posameznih primerov. Za državno politiko je bistvena prokreativna narava poroke, ne posamezni konkretni rezultati poročnih zvez. (Mar kdo res želi, da bi morali pari pred poroko opraviti test plodnosti ali odgovoriti na vprašalnik o svojih načrtih glede števila otrok?)

Na praktični ravni lahko ugotovimo, da številni pari, ki mislijo, da so neplodni, nato dejansko spočnejo ali pa posvojijo otroke. Številni, ki v mladosti morda nočejo otrok, nato spremenijo svoje stališče. Pomembno je, da te moške in ženske ohranimo združene drug z drugim. Neplodnost poleg tega redko prizadene tako moža kot ženo hkrati, zato je zakonska zvestoba še posebno pomembna, saj poskrbi, da plodni življenjski sopotnik ne zaplodi drugih otrok, ki bodo prikrajšani za očeta oziroma mater. Petdesetletni mož, čigar žena je v menopavzi, tako ne bo zaplodil otrok drugi ženski, če ostane zvest svojim poročnim obljubam. Država ima torej dobre razloge, da spolni nagon na neki način »kanalizira« v poroko.

Več lahko preberete na kritikakonservativna.com.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


1 komentar

  1. Glavna utemeljitev za poroko istospolnih je sedaj nekakšno “kršenje” pravic. Menda je poroka pravica, vsak človek menda ima pravico poročiti se v skladu s svojimi željami in menda pravico imeti otroke. Pa smo spet pri popredmetenju človeka, človek je predmet nekomu.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite