Kritika konservativna: Spletno obnašanje in “družbena odgovornost”

12

O nekaterih stvareh je težko govoriti na način, ki bi bil povsem prost moraliziranja. Ena izmed takšnih stvari je osebna tragedija. Na zasebne nesreče, ki po nizu naključij privrejo v javnost – ali, še huje, ki jih povzroči prav javna pozornost – se bomo v javnosti praviloma odzvali z razmislekom o morali. Nekateri bodo obžalovali krivico, ki se je zgodila prizadetim. Tisti bolj zagreti bodo pričeli iskati odgovorne. Manj ognjevit, intelektualni del javnosti bo s prstom pokazal na družbene razmere. Toda v vsakem primeru je jasno, da bo treba najti vzrok za krivico, da se bo lahko javnost pomirila samo tedaj, ko bodo dokončno znani – in zato osramočeni, ponižani, izločeni – odgovorni za tragedijo.

»Krivi so mediji!«

Zdi se, da smo v primeru, ki je v zadnjih tednih razburjal slovensko javnost, dosegli konsenz o krivcu. Za smrt ravnatelja mariborske šole so v prvi vrsti odgovorni mediji. Prvi učinki te sodbe so že razvidni. V četrtek je nekaj uredništev – med njimi tudi Delo in 24ur.com, dva izmed najvplivnejših slovenskih medijev – podpisalo zavezo za etično poročanje. To lahko razumemo kot očitno znamenje pokore. Domen Savič, popularni bloger in twiteraš, je stopil še korak dlje. Podjetja, ki so oglaševala v najbolj rumenih medijih, je pozval k umiku oglasov. Ob pomoči drugih vigilantov – čuječih, odgovornih državljanov – je akciji dejansko uspelo doseči odstop več oglaševalcev iz Slovenskih novic in nekaterih drugih medijev, impliciranih v tragediji.

Krivec je identificiran, krivec je osramočen. Je javnost dosegla katarzo?

Mislim, da ne. Prvič, pri razpravi o odgovornih za tragedijo je postalo hitro očitno, da je vigilantski bes zelo izbirčen. Marko Milosavljević, predavatelj komunikologije na FDV, je izpostavil uredništvi spletne izdaje Planet TV in Sveta 24, ki sta objavili povezavo do spornega posnetka. Toda zakaj ni spregovoril o uglednem časniku Mladina, ki je fotografijo posnetka objavil na eni izmed svojih naslovnic? Zakaj ni opozoril na Odmeve, ki so o zadevi sklicali cel debatni krožek? Na spletnem portalu Danes je nov dan so celo zapisali, da o tem primeru na Mladini sploh niso poročali … Morda gre za nenamerne pomote. Toda vseeno je jasno, da je prvi problem »odgovornega državljanstva« njegova absolutna arbitrarnost: ker vigilanti iščejo zadoščenje, ker hočejo poiskati krivce zato, da bi se pomirili z obstojem krivice, in ne zato, da bi to krivico poravnali, bo njihova strast ugasnila, ko bodo našli enega – običajno tistega najbolj očitnega – odgovornega.

Stvari pa niso tako preproste. Dr. Milosavljević, gospod Savič in drugi aktivisti, ki krivdo za tragedijo pripisujejo medijskim hišam, pozabljajo, da je posnetek zaokrožil po spletu še pred poročanjem v konvencionalnih medijih. Povezavo na videoposnetek so si delili uporabniki Facebooka in Twitterja, ljudje so si jo izmenjavali preko elektronske pošte in klepetalnic, omenjali so jo na spletnih forumih in blogih. Nasploh velja, da se nelegalno pridobljeni ali še posebej delikatni posnetki po spletu najprej razširijo preko agregatnih strani à la Imgur in LiveLeak, po družabnih omrežij in podobnih platformah, na katerih uporabniki komunicirajo brez uredniškega nadzora.

Poleti je svetovno javnost razburila objava ukradenih fotografij več hollywoodskih zvezdnic, med drugim Kate Upton in Jennifer Lawrence. Fotografij niso ukradli najeti paparaci klasičnega rumenega tiska. Na splet jih niso naložili zaposleni pri The Sun. Golih slik niso delili novinarji, o njih niso razpravljali profesionalni televizijski gosti in, naposled, gledali jih niso bralci rumenega tiska. Vse to so v prvi vrsti počeli uporabniki interneta, neodvisno od kakršnekoli uredniške politike. Konvencionalni mediji in njihove spletne izdajo so, če zlorabimo prispodobo, samo ujeli val, na katerem je že dolgo pred njimi deskala množica online surferjev. Nekaj zelo podobnega se je zgodilo pri aferi Baričevič, ki je bila v vseh svojih podrobnostih znana že pred tem, ko sta o njih naposled spregovorila tudi Slovenske Novice ali POP TV. In mislim, da velja isto tudi za posnetek mariborskega para.

Anatomija spletnega obnašanja

Pogosto slišimo, da je internet medij 21. stoletja, tako kot je bila televizija medij 20. stoletja. Vendar ne smemo pozabiti, da obstaja med televizijo in internetom kvečjemu površna analogija. Oba posredujeta svoje vsebine prek ekrana ter zvočnikov, in tu je podobnosti konec. V nasprotju s TV in drugimi velikimi mediji 20. stoletja internet namreč ni monolitna tvorba, ki bi v skladu s premišljeno uredniško politiko in oglaševalsko strategijo ustvarjala nov, nadomesten svet, v razmerju do katerega je gledalec kvečjemu pasiven subjekt. Uporabnik ne »spremlja« interneta. Nasprotno, uporabnik se na internetu obnaša. Internet ni predstavno polje, ločeno od naše dejavnosti, temveč področje našega delovanja.

Več lahko preberete na Kritika konservativna.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


12 KOMENTARJI

  1. Radovednost je po mnenju enega večjih duhov 20.stoletja Bertranda Russella najpomebnejše gibalo razvoja človeške vrste in civilizacije. Torej načelno silno pomembna pozitivna stvar. (Marksisti in ekonomistični liberalci se seveda ne bojo strinjali, kar ne pomeni, da bi imeli nujno prav.)

    Torej velja biti previden v hotenju, kako delati meje človekovi radovednosti, tudi če se strinjamo, da ni vsaka radovednost zdrava. 😉

  2. Osebno bi slovenske medije zaradi 100 drugih razlogov prej kritiziral kot zaradi spremljanja neke seksualne afere v neki šoli. Pretiran cirkus se dela okoli tega, do posnetkov, ko so na spletu, bi zainteresirani ljudje takoalitako prišli. Verjetno to sicer na TV postaji ni spodobno prikazovat ob sedmi uri zvečer.

    Evo, oglejte si recimo sinočnji osrednji dnevnik POP TV, Kerčmarjevo in Anžeta Božiča ob proslavi 25 letnice postroja Morisa v Kočevski reki, pa boste videli, kaj je res medijska pujsarija in manipulacija. Kako ti ljudje sistematično pristransko sovražno “poročajo” o vsem, kar je v zvezi z Janezom Janšo in z vsemi, ki nanj gledajo s simpatijo, kako ti mediji svinjajo po najbolj svetlih trenutkih tiste zgodovine, ki nam je naredila neodvisno državo.

    Taki kot včerajšnji POP TV s Kerčmarjevo in Božičem bi pa si zaslužili, da se jim organizira množični bojkot oglaševalcev, to pa ja! 🙁

  3. Odličen in aktualen in realen prispevek avtorja!

    Vzrok takšnemu negativnemu obnašanju spletnih uporabnikov je privoščljivi negativizem, ki je enak tudi nespletnemu pogovarjanju.

    Kar zmrazi me, ko pogosto opažam, kako ljudje težeijo le k iskanju in obdelovanju negativnih informacij o ljudeh.

    In s kakšno negativno privoščljivostjo se o tem pogovarjajo.

    Pozitivnih informacij in pozitivnih izkušenj in dogodkov pa se izogibajo kot hudič križa.

  4. Tudi o negativnih dogodkih se je treba pogovarjati, vendar na način, kaj storiti, da se takšen negativen dogodek ne bo zgodil, ker je za človeka in človeštvo škodljiv.

    Ne pa da se ta poučen element prezre in ljudje le privoščljivo naslajajo ob nesreči oziroma nepravilnem ravnanju soljudi.

  5. Šel sem brati v originalu. A tam ne morem komentirati.

    Velikokrat sem se pri branju zaplezal in izgubljal. Izgubljal sem rdečo nit in se velikokrat spraševal kaj AVTOR SPLOH HOČE POVEDATI.

    Sicer se s posameznimi parcialnimi zaključki strinjam. A še vedno mi ostaja zmeden občutek. A je avtor na začetku sploh vedel kaj in komu želi to sporočati?

  6. Da je bil prej posnetek na internetu v ničemer ne opravičuje medijev. Kaj potem, če so ga lahko “vsi” videli. Mediji so iz tega naredili donosno novico! To pa ni isto, kot kroženje filmčka med sinternetnimi surferji.
    Konvencionalni mediji so naredili biznis iz tega. Temu rečemo krvavi denar.

  7. Prav je, da se o dogodkih v Sloveniji pogovarjamo in iščemo vzroke. Predvsem je pomembno, da se zavedamo, da v Sloveniji še vedno in še bolj agresivno kot kdajkoli divja kulturna vojna, kulturne bitke zaradi socialnega, seksualnega, družinskega, gospodarskega in vzgojnega inženiringa, ki je samo znak, da nas hoče nekdo zasužnjiti, nas narediti nesvobodne. Na naš račun živeti.

    Ravnatelj je zagotovo ( kdo je lahko 100%) naredil samomor, ker je spoznal, da bo izgubil službo in pozicijo. Predvsem pa, da ne bo mogel dobiti nove nikjer v Sloveniji. Kaj tako star človek lahko sploh začne delati? Podobno je bilo z goriškim duhovnikom, ki se je zavedal, da bo izključen iz cerkvene inštitucije: kaj lahko tak človek začne delati. Drugo je, če je že vmes kaj gozadaril, se ukvarjal z obrtjo itd. To je glavni problem. Ni glavni problem zgražanje ali kot nam hočejo vsiliti “moraliziranje” konzervativcev, ker slednjih v Sloveniji ni več, jih je socialistična in seksualna revolucija uspešno pohabila v etične in duhovno-duševne kriplje.

    • Konzervativci ne moralizirajo. Moralizirajo levičarji, ker znajo manipulirati z grehom, znajo manipulirati z linčem. In to počnejo brez vseh zadržkov. Največji moralizatorji so komunisti sami. Samo poglej njihov “moralni lik komunista”.

      • Se strinjam. Zato sem napisal v narekovajih.
        Največji nazadnjaki in zaviralci razvoja in blagostanja, največji “konzervativci”, provincialci in fevdalno-sužnjelastniški uničevalci osebne svobode so komunisit.

        Slovenija je zelo nazadnjaška, zato je komunizem in socializem dokaj z lahkoto in avtohotono sprejela in ga do danes obdržala. Lažna varnost in nezmožnost poguma, tveganja in ustvarjalnosti.

  8. Podobno povsem nerazumevajoči so mekateri mediji do ravnatelja, kjer je bilo nasilje v razredu.

    Pa čeprav je poklical na pomoč socialne delavce in policijo.

    Nihče pa noče videti, da je krivda na napačnem šolskem sistemu, ki pedagogom ne daje potrebnih pooblastil za vzdrževanje vzgoje in reda.

  9. Podobno je z Božičkom.

    V otroške vrtce in osnovne šole sme letos priti le dedek mraz in ne Božiček.

    Otroci pa so žalostni in zaprepaščeni kje je prijazni Božiček z rdečo čepico, ne pa dedek mraz s hladno kučmo.

Comments are closed.