Sovražni govor in govorica gneva

34
426

Vrnimo se nekaj let nazaj in se ustavimo v Parizu. Tam je Amedy Coulibaly, Parižan, oborožen z brzostrelko, bojno puško in dvema pištolama, mrzlega januarskega dne vstopil v prodajalno s košer izdelki. Ubil je štiri ljudi in zajel več talcev; kasneje je med policijsko akcijo tudi sam umrl.

Coulibalyjev napad ni bil deležen veliko pozornosti. Zasenčil ga je poboj na uredništvu Charlie Hebdo, ki sta ga dva dni pred tem izvedla njegova sodelavca – soborca? –, brata Chérif in Saïd Kouachi. O njegovem zločinu niso pisali kolumn. Nihče ni raziskoval, kaj ga je gnalo k uboju obiskovalcev trgovine. Nihče ni pomislil, da bi na podlagi Coulibalyjevega napada preizprašal pravico Judov do obiskovanja košer trgovin ali pravico Evropejcev do prehranjevanja v skladu s svojim izročilom. In seveda, nikomur ni padlo na pamet, da so bile žrtve »krive« za to, da jih je Amedy Coulibaly postrelil.

Njegov zločin ni sprožil javne diskusije, in prav je tako. Nasilen napad na ljudi, ki izvajajo neko svoboščino – v tem primeru kupovanje izdelkov v skladu z lastno religiozno tradicijo –, ne sme biti povod za javno razpravo o upravičenosti te svoboščine. Nasilje ne more biti argument: lahko se mu uklonimo, pogosto smo prisiljeni priznati njegovo fizično premoč, vendar to ne pomeni, da mu bomo pripisali težo tudi v redu argumentov.

Evropska pomota

A prav to se je zgodilo po poboju dela uredništva Charlie Hebdo, ki sta ga zakrivila Coulibalyjeva sodelavca, brata Kouachi. Evropska javnost se je seveda strinjala, da je bi atentat nekaj slabega. Za trenutek ali dva smo bili »vsi« Charlie. Toda ali ni, če pomislimo bolje, satirčni časnik izzval napade? Ali niso pisci in karikaturisti sistematično smešili francoskih muslimanov, ali niso profanizirali njihovega preroka, njihovega boga? Zakonodaje evropskih držav prepovedujejo blatenje dobrega imena posameznikov. Mar ne bi bilo smiselno – z ozirom na to, kaj je izzval Charlie Hebdo –, če bi to prepoved razširili tudi na blatenje dobrega imena družbenih skupin, na svetoskrunstvo?

Ta vprašanja so si zastavljali mnogi Evropejci. Celo papež je pripomnil (v nepričakovanem obratu Lk 14,26 in Mt 5,39): »Če bi mi kdo užalil mater, bi ga udaril«. Toda pozabili so, da Charlie Hebdo ni bil edina tarča terorističnih napadov. Napad, ki so ga v sekvenci  nekaj dni izvedli brata Kouachi in Amedy Coulibaly, ni bil napad na svobodo govora. Storilci so izbrali dve tarči, uredništvo satiričnega časnika in trgovino s pretežno judovskimi obiskovalci, v katerih so prepoznali primera – vendar nič več kot primera – domnevnih sovražnikov islamske vere.

Lahko bi streljali na ameriško veleposlaništvo. Lahko bi napadli sedež stranke Front National, analogno Andersu B. Breiviku, ki se je leta 2011 odločil, da je za domnevno stisko njegovega naroda odgovoren pomladek norveške Laburstične stranke. Toda izbrali so Charlie Hebdo in Coulibaly je, dva dni kasneje, sam ali po predhodnem dogovoru z bratoma Kouachi, izbral košer trgovino. Poljubni, naključni izbiri: navsezadnje so tarče terorističnih napadov vselej arbitrarne.

Če torej danes razpravljamo o svobodi govora, o vprašanju, ali so avtorji Charlie Hebdo prekoračili dopustne meje javnega izražanja, tega ne počnemo zaradi motivov napadalcev, zaradi njihove domnevno prizadete religiozne občutljivosti: kajti v nasprotnem primeru bi morali tudi premisliti, ali niso Judje z obiskom košer prodajalne sami izzvali Coulibalyja. Nasprotno, poboj uredništva Charlie Hebdo je sprožil diskusijo zato, ker evropska javnost že sama po sebi – že dolgo pred napadi – ni več prepričana v dopustnost svobode javnega govora. Dvomi o tej svobodi so seveda legitimni. Toda huda napaka, znamenje absolutne nepremišljenosti evropske javnosti je v tem, da se je v razpravo o svobodi govora zapletla po uboju ljudi, ki so izvajali to svobodo.

Sovražni govor

Drug, neposrednejši razlog, zakaj te dni razpravljamo o svobodi izražanja, je ustanovitev »Sveta za odziv na sovražni govor« pri Mirovnem inštitutu. Kot je pojasnjeno na spletni strani, je namen projekta »poskus odzivanja na problem razširjenosti in sprejetosti sovražnega govora v Sloveniji«; Svet je »zastavljen kot neodvisno telo, ki se javno odziva na sovražni govor v javnosti.« Na sovražni govor se bo torej odzval z govorom, ki bo sovražni govor razkrinkal in obsodil.

Z ustanovitvijo Sveta se lahko strinjamo ali ne. Kritiziramo lahko strukturo njegovega članstva, na primer pomanjkanje predstavnikov verskih skupnosti, ali pa pozdravimo odločitev, da vključi reperja Zlatka. (Kajti rap je pogosto vir intenzivno žaljivega govora – žaljivega do žensk, etničnih manjšin, belcev, policistov ipd. – in hkrati tudi sam tarča javnega preganjanja. Zlatko je torej strokovnjak za sovražni govor ex professo.) V vsakem primeru pa mislim, da je Svet dobro izhodišče za razumevanje tega, kaj si evropska javnost predstavlja pod izrazom »sovražni govor«. Pomaga nam razumeti, pod katerimi pogoji postane javni govor nesprejemljiv za ušesa in razum sodobnega Evropejca.

Obstaja neka dobro znana, razširjena kritika pojma sovražnega govora, ki prihaja prej z desne kot liberalne strani. Subjektom, kot je pravkar ustanovljeni Svet pri Mirovnem inštitutu, se očita, da koncept sovražnega govora uporabljajo izrazito asimetrično. Prihranjen je zgolj za določene primere, le za nekatere identitete in družbene skupine: zato, pravijo kritike z desne, bi morali ta pojem opustiti. Vzemimo dva primera iz slovenske dnevne politike. Leta 2011, malo po zmagi Pozitivne Slovenije, je skrivnostni Tomaž Majer – po mnenju nekaterih Janez Janša – na spletni strani SDS zapisal, da so »trenirkarji« volili v skladu z navodili vodij svojih etničnih skupnosti. Javnost se je nemudoma vzdignila, se v solidarnosti oblekla v trenirke in, kot se spodobi, priobčila več preciznih kritik Majerjevega pisma. Toda ista javnost ob vsakih volitvah brez večjih zadržkov sprejme tezo, da katoliški volilci glasujejo po nareku iz prižnice. Gre za isto vsebino govora – neki skupini sodržavljanov se odreka zmožnost samostojne politične presoje – vendar za radikalno drugačna odziva. Majerjevo pismo je označeno za sovražni govor, eseji o naivnih katoloških volilcih za legitimno družbeno kritiko. Pojem sovražnega govora se torej uporablja nepravično, sklepajo kritiki z desne, saj je apliciran asimetrično, neuniverzalno.

Več lahko preberete na kritika konservativna.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


34 KOMENTARJI

  1. so tarče terorističnih napadov vselej arbitrarne.
    =============
    To nikakor ne drži. Teroristi tudi niso bebci, ki se kar razstreljujejo kot se jim zdi.
    Zato marstikateri sklep v tem članku ni pravilen.
    Zato ni potrebno razpravljati ali so Judje z obiskom košer trgovine koga izzivali. Judje so tarča že sami po sebi. Lahko bi rekli izziv. Toda za ta “izziv” se jim ni treba opravičevati nikomur.
    Charlie Hebdo in njegova “satira” pa je druga zgodba.
    Predvsem gre za vprašanje v čem Charlie Hebdo NI izvajal te svobode.

    Kaj bo s term našim Svetom, pa si težko predstavljam. Sovražni govor je zelo izmuzljiva zadeva. Ali bo to še eno telo, ki bo proizvedlo več vprašanj kakor odgovorov? Kot recimo naš varuh človekovih pravic?!

  2. Končno tudi na Časniku, sicer “sposojen” članek, nekoga, ki je zadevo “Charlie” razumel tako kot je treba. Ker ravno za to se gre. Če začnemo iskati v primeru “Charlie” krivce med žrtvami, potem moramo to početi v vsakem primeru takšnih in podobnih napadov. Skratka, če terorist napade Jude, potem so ti krivi, ker so Judje. Če terorist napade kristjane, potem to ti krivi, ker so kristjani. Če terorist ubije nekoga mimogrede na ulici, potem je on kriv, ker pač takrat ni bil doma. Pred časom je bil npr. primer v Londonu, ko sta dva terorista na ulici napadla britanskega vojaka in ga ubila. Skratka, očitno je bil ta človek kriv zato, ker je bil britanski vojak. In take absurdne logike je ogromno, celo sam Papež ji je podlegel, potem je lahko vsakemu jasno, kako nizko je človeštvo, še enkrat več, padlo.

    • Lenko, spet manipuliraš.

      Nihče ne trdi tega, kar praviš ti.

      Še vedno pa ti napadi ne opravičujejo žaljenja, ki ga je izvajal ta časnik.

      • Kako, da ne trdijo? Saj je celo Papež to jasno povedal: Če nekdo žalo mojo mamo, potem ga bom na gobec. To je jasno sporočilo v smislu, da so nasilje sproducirale žrtve same. Skratka, če užališ terorista, te bo ubil, torej si za to, da te je ubil, sam kriv.

        In ravno to sprevrženo logiko je avtor tega zapisa vendarle prepoznal in jo zavrača.

        In za to, da izvajaš pravico do svobode izražanja, se nimaš komu za kaj opravičevati. Saj ravno to je poanta. Ker bi enako rekli, saj napadi na Jude, ker so judi ne opravičujejo žaljenja, ki ga Judje izvajajo, ker so Judje. Ali pa napadi na kristjane ne opravičujejo žaljenja, ki ga kristjani izvajajo s tem, ko so kristjani. Itd.

        • Tvoj odgovor le potrjuje, da manipuliraš. Ti bi za vsako ceno rad kot neko svobodo govora selektivno prodajal pravico do žaljenja vernih ljudi.

          Po drugi strani si bil pa sam užaljen nad žalitvami tvoje mame – in zagovarjal sankcije, ko so se muslimani – kot povračilni ukrep – norčevali iz tem, ki so tabu v Evropi.

          Tukaj ni nobene sprevržene logike, razen tvoje. Nihče ne odobrava pretirane in nezakonite reakcije – to so vsi obsodili.

          So pa obsodili tudi žaljenje drugih ljudi. Seveda pa je potrebna tudi sorazmernost pri reakciji. Torej, če nekdo žali mene, ga imam pravico žaliti nazaj. Ubiti človeka zaradi tega, je pa pretiravanje.

        • Seveda pa to ne spremeni dejstva, da si dvoličen. Ene žalitve opravičuješ – pod pretvezo svobode govora – druge pa obsojaš.

  3. Tu neobjavljeno nadaljevanje članka je še precej dolgo. Pravzaprav karikira videnje ( v začetku sem začuden pomislil, da ga celo afirmira), ki sovražnemu govoru odreka vsakršno objektivno določljivost, torej sovražno, zlohotno vsebino usmerjeno na konkreten subjekt in njegovo ogrožanje, ampak ga obravnava izključno v relaciji na arbitrarno ocenjena družbena razmerja moči glede tega, kdo nekaj izreka in o kom. ( Arbitri pri tem so pa seveda spet marksistični ali podobni skrajno levi družboslovci.)

    V tem pogledu je seveda komisija pri Mirovnem inštitutu ob dodatnem dejstvu, da se je za vodjo pririnila ( tudi tjakaj 🙁 ) Nataša Pirc Musar, predestinirana, da bo streljala kozle. Domnevam da kozle za konkretne politične in lobistične interese.

    • ja, mislim, da je avtor dokaj kritičen do pojma sovražnega govora (je pa treba biti pri njem včasih pozoren spričo – verjetno namerno – izmuzljivega sloga)

    • Problem pojma sovražni govor, ki v bistvu sploh ne bi smel biti problem, je v tem, da bi radi nekateri izumljali Ameriko. Sovražni govor je pravni pojem in je kot tak jasno definiran v Kazenskem zakoniku. Potem so se pa našli razni pametnjakoviči na FDV, ki so začeli propagirati neke svoje definicije sovražnega govora, kar je pa čisti absurd in nesmisel, ker to ne pomeni nič drugega kot prazno moraliziranje. Glede tega je že pred časom dr. Teršek postavil stvari na svoje mesto v tem članku: http://www.pogledi.si/mnenja/kaj-je-kaj-ni-sovrazni-govor

      • Lenko, ne nakladaj. Problem te asimetrije sovražnega govora je v državah severne Evrope formalizirano tak, kot bi ga radi naši levaki uvedli – seveda za tiste, ki jih ne marajo.

        Na Švedskem so obsodili pastorja, ki je med mašo bral Biblijo – po naključju je bil noter tisti stavek, ki prepoveduje homoseksualno obnašanje.

        Na Norveškem so preganjali žensko (ki je bila tudi sama posiljena), ki je po dolgih rasistično/versko motiviranih posilstvih belih žensk, povedala za ta motiv.

        Tega je ogromno. V Sloveniji je k sreči zaenkrat še dokaj blaga zakonovaja v zvezi s tem. Je pa Zares že poskušala spraviti skozi parlament tak zakon – ki bi selektivno in zelo strogo obravnavala sovražni govor.

        • Kaj bi radi naši levaki ali desnaki je brezpredmetno, saj pojem sovražnega govora že jasno pravno določen in kot tak je edini, ki ga je mogoče uveljavljati. Vse ostalo so pobožne želje. Tu so tudi omejitve, ki jih določa praksa Evropskega sodišča za človekove pravice, tako da si zakonov tu ne more nihče poljubno izmišljevati.

          Zato se je tudi primer tega švedskega pastorja končal tako, da ga je vrhovno sodišče oprostilo in to, ne boš verjel, na podlagi pravice do svobode izražanja. Skratka, tudi če je homoseksualce žalil, je sodišče pravilno ugotovilo, da je to storil v okviru pravice do svobode izražanja, kamor spada tudi svoboda vere. Skratka, to je ravno to, česar večina tu ne razume in to je to, da ima vsak pravico, do izražanja lastnega mnenja, stališča in prepričanja, tudi če to nekoga žali. Skratka, tako kot nekoga ne moreš preganjat za to, ker mu niso všeč kristjani, ne moreš nekoga preganjat za to, ker mu niso všeč homoseksualci. Homofobija ali pa kristjanofobija postaneta sporni šele takrat, ko posežeta v neke konkretne pravice ljudi, npr. če bi te nek delodajalec ne zaposlil, ker si gej ali pa ker si kristjan.

          • Seveda ni brezpredmetno. Kdor ima večino, lahko spremeni zakonodajo. Je pa to taka siva cona, da je seveda vprašanje, ali bi ustavno sodišče, še manj pa ESČP to uspelo kaj spremeniti.

            Severnoevropske države so lep primer tega pretiranega omejevanja svobode govora, pod pretvezo sovražnega govora.

            Vrhovno sodišče je tega pastorja oprostilo – zaradi pritiska mednarodne javnosti. Če tega ne bi bilo, bi najverjetneje njihovo vrhovno sodišče sodbo potrdilo.

            Bistvo vsega tega je, da je “sovražni govor” definiran zelo selektivno – predvsem za tiste manjšine, ki so si uspele tako ali drugače pridobiti.

            Saj so muslimani lepo pokazali, kje se zelo hitro konča svoboda govora v Evropi.

          • ESČP ima glede tega že jasno dodelano sodno prakso. Sprejetje zakona, ki s to prakso ne bi bil v skladu, bi bilo pač jalovo početje, ker kot tak ne bi mogel obveljati. Bodisi bi ga razveljavilo že Ustavno sodišče, ali bi pa “padel” pred ESČP.

            Vrhovno sodišče pa ga ni oprostilo zaradi pritiskov, ampak ravno zaradi prakse ESČP. Nesmiselno bi bilo potrditi sodbo, če hkrati veš, da bo ESČP odločilo drugače. S tem samo krniš ugled sodišča.

            Razlog, zakaj obstaja interes, da se homofobijo še posebej ostro preganja je v tem, ker glede tega družba še ni ozaveščena in osveščena. To je razlog tega aktivizma, skratka, veliko ljudem še vedno ni jasno, da je homofobija enako zavržena kot rasna, verska, etična, spolna ali katere druga diskriminacija. Ko bo zavest družbe glede tega prišla na nek normalen nivo, potem bo tudi aktivizem na tem področju usahnil.

            In teroristi niso pokazali, kjer se konča svoboda govora, ampak so pokazali, kje se začne primitivizem in barbarstvo.

          • Vrhovno sodišče je duhovnika oprostilo zaradi pritiska mednarodne javnosti.

            Na Švedskem sodišča niso tako slaba kot pri nas, da bi sodbe nižjih sodišč tako pogosto padale na vrhovnem sodišču. Tam je takih primerov ekstremno malo.

            Na Švedskem imajo formalizirano sankcioniranje – kot si ga pri nas želi levica – do nekaterih skupin ne smeš biti niti kritičen. Zato se je na Švedskem levica dolgo časa ohranjala na oblasti – ravno zaradi tega, ker je s strogim omejevanjem svobode govora – onemogočala debato o določenih temah.

            In tudi zakonodaja EU – je le posledica povprečja – in svoboda govora, ki v Evropi je omejena, je omejena glede na povprečje držav v EU.

            Tudi v Nemčiji so strožji zakoni glede nacizma – s tem pa tudi svoboda govora, kot marsikje drugje.

            Dandanašnji dejanske homofobije nikjer v EU ni več – vsaj nič več, kot rasizma. Ker je pa to praktična ideološka tema, pa seveda gejevski aktivisti in levičarji,ki jih podpirajo, mejo postavljajo vedno višje, kot postavljajo vedno višje zahteve. Za homofoba si ožigosan takoj, ko se o čem ne strinjaš z njimi.

          • Pa spet si načrtno zamešal teroriste in muslimane.

            Napisal sem muslimani, ki so s smešenjem evropskih tabujev pokazali, da je svoboda govora v Evropi še kako omejena. Teroristov nisem omenjal v tem kontekstu.

          • Sodišča sodijo po pravu, ne po pritisku javnosti. Če bi ga oprostili zaradi pritiska javnosti, potem bi to pomenilo kršitev pravne države in tega ne bi mogli pravno utemeljiti. Oprostili so ga, ker so imeli za to jasen pravni razlog, drugače ga ne bi mogli. Sodišče mora namreč odločitev pravno utemeljiti, tega pa ne more storiti tako, da v sodbo kot argument zapiše pritisk javnosti.

            Tvoja analiza stanja na Švedkem meji na blaznost. Švedska je le dober primer države, ki pač dosledno preganja vse oblike diskriminacije, tudi kar se homofobije tiče in to je povsem pravilno, v tem primeru je bil problem le v tem, da se je tale pater lahko skliceval na pravico do vere, torej da mu ta odnos do homoseksualnosti nalaga versko prepričanje – on je pač zgolj citiral Sveto pismo. In v to seveda sodišče ni moglo poseči, ker bi dejansko to pomenilo prepoved krščanstva. Torej, gre ravno za to, da ne moreš nekoga kaznovati zato, ker ne mara homoseksualcev.

            In homofobije je v EU neprimerno več kot rasizma. Rasizem je dejansko zelo minoren pojav, ker se je ta zavest o rasizmu kot zavrženem pojavu že toliko utrdila, da je splošno uveljavljena in je rasizem pristoten le še med posamezniki ekstremisti. Homofobija je pa na splošno prisotna celo v vrhu takih institucij kot je KC. V Sloveniji je po moje pribl. vsaj 20% ljudi homofobov. To se je jasno pokazalo na referendumih. In zato je toliko bolj pomembno, da se glede teh stvari jasno in odločno nastopa. Homofobija je sramotna in zavržena, je nekaj, kar zanika bistvo človekovega dostojanstva.

            In seveda si za homofoba označen takoj, ko homoseksualcem ne priznavaš enakopravnosti. Saj to je definicija homofobije. Se pravi, če rečeš, homoseksualec nima teh in teh pravic zato, ker je homoseksualec je isto, kot če bi rekel, temnopolt človek nima teh in teh pravic zato, ker je temnopolt. Ja, kaj je pa to drugo drugega kot rasizem? Tako da normalno, da je tisto prvo homofobija. Tako da ti Alojz si tipičen homofob. Gre samo za to, da te zaradi tega ne more nihče preganjat dokler s to homofobijo dejansko ne posegaš v konkretne pravice homoseksualcev. Skratka, v svojem mišljenju si lahko homofob, rasist, antisemit itd., v nekem javnem nastopnaju in ravnanju si pa glede tega normalno nujno bolj omejen.

            Glede muslimanov, ki so pač počeli določene stvari in se pri tem sklicevali na svobodo govora, je pač problem v tem, da jim očitno ni jasno, kje je ta meja svobode govora določena. To, da ni določena tam, kjer bi oni to radi, ne pomeni, da te meje ni.

  4. Bistvo problema in rešitve je, da se evopska kultura hoće ohranjati le v določenem obsegu. In sicer v tistem negativnem, skrajnem, med katerimi je tudi netaktnost do drugače mislečih.

    Noče se pa evropska kultura ohranjati v pozitivnem smislu, ki se kaže v naslednjem:
    – v stvarstvenih zakonitostih in vrednotah, ki so oblikovale Evropo z njenimi kulturnimi značilnostmi, ki bogatijo svetovno kulturo

    – v krščanskih vrednotah, katerih temelj je ljubezen do stvarstva in do soljudi.

  5. Ko omenjam drugače misleče, mislim na tiste, ki opozarjajo na vrednoten življenjski pogled, ki ga želijo uresničevati v življenju.

  6. Podobno je z ohranjanjem slovenske kulture.

    Ne pusti se, da bi slovenska kultura imela spoštljivo mesto v radijskih in TV medijih. Zlasti pa ne v trgovskih in gostinskih lokalih, kjer se vrti le tuja glasba in pojejo le tuje pesmi.

    Zakaj se izvaja ta načrtni kulturni genocid?!!!

    In kdo ga podpira?!!!

    • glede na kakovost sodobne slovenske popevke (pa tudi narodnozabavne glasbe zadnjih dveh desetletij) bi bil ‘kulturni genocid’, če bi predvajali več slovenske glasbe … (šala)

      • Osebno poleg radija Ognjišče še največ poslušam Ars- 3. program nacionalnega radija.

        Če se je nanašal zavrnjen predlog tudi na ta program ( in nikjer ni pisalo, kolikor je meni znano, da se ne bi), potem bi ga naredili res preprosto neprebavljiv. Priznajmo resnico, da v klasični glasbi pač nimamo dovolj slovenskega “štofa”, ki bi nudil ustrezno estetsko doživetje, za recimo 6 ur vsakodnevnega programa 365 dni v letu. 😉

        p.s. Razen, če ni nekdo želel na silo poslušalcev privajat na resno glasbo druge polovice 20 stoletja. Ampak glasbo, ki jo pride na koncert poslušat 10 strokovnjakov, ni mogoče na tak način promovirat. Vsi poslušalci bi zbežali, to je preprosto dejstvo.

        • odlična opazka. če hočemo več slovenske glasbe, bo edina rešitev, da postane ponudba le-te bolj pestra, zanimiva in kakovostna.
          kot poslušalci lahko k temu pripomoremo le z večjo kritičnostjo do domače ponudbe, in ne z ujčkanjem vsega, zgolj zato, ker je slovensko.
          tu nam bi moral biti Prešeren zgled. njegovi nastprotniki so zagovarjali pristop “važno je, da je slovensko in da koristi ljudstvu”, Čop pa je prepoznal prijateljev genij in razumel, da ga mora izkoristiti za kakovostno poezijo na najvišji ravni, saj bo le tako naš jezik postal kultiviran.
          in seveda je “elitist” in “perfeksionist” Prešeren na koncu ustvaril poezije, ki jih še danes beremo in se nas še vedno dotaknejo, njegovi konkurenti pa nerodna skrpucala, ki smo jih danes upravičeno pozabili

  7. Prilepim, kar sem prejela – (nimam pa “uradnega vira”)

    Javna izjava premiera Avstralije:
    “Muslimani ki bi radi živeli po islamskim zakonih, so naprošeni, da zapustijo Avstralijo. Avstralska vlada poskuša preprečiti potencialne teroristične akcije. MIGRANTI SE MORAJO ADAPTIRATI IN NE AVSTRALCI. To je to, pa če vam to odgovarja ali ne. Sit sam tega da naš narod skrbi, da ne bi morda užalili nekatere posameznike ali njihovo kulturo. Od terorističnega napada v Baliju do danes, opažamo vse več patriotizma pri večini Avstralcev. Ta naša kultura je nastala pred dvesto in več leti, s težkim delom in trudom in zmagami več milijonov žena in mož z željo po svobodi. Govorimo pretežno ANGLEŠKO, in ne špansko, libanonsko, arabsko, kitajsko, japonsko, ali kateri drugi jezik. To pomeni, da, če želite biti del naše družbe, se naučite naš jezik! Večina Avstralcev veruje v Boga. To ni neka krščansko desničarska smer ali politično vsiljeno, to je DEJSTVO, ker so ta narod, to se vidi iz dokumentov, osnovali možje in žene krščanske vere, po krščanskih principih. Zato so v naših ustanovah in šolah krščanski simboli. Če je Bog za vas žalitev, vam predlagam, da si izberete nek drugi del sveta za vaš dom, saj je ta Bog del naše kulture. Mi vam vašo vero dovoljujemo in vas ne sprašujemo, zakaj verjamete vanjo. Želimo samo, da to sprejmete in da živimo skupaj v harmoniji, miru in veselju.
    Tukaj je naša domovina, naša dežela in naš način življenja, kjer vam omogočamo in dovolimo, da v vsem tem uživate tudi vi. V kolikor pa ne želite vključiti v ta sistem, se ne prenehate pritoževati, protestirati in žaliti našo zastavo, našo čast, našo vero, naš način življenja, vam iz vsega srca priporočam, da svojo svobodo, ki jo imamo tukaj v naši državi izkoristite in svobodno zapustite našo državo. Če ste tukaj tako nesrečni, pojdite iskat svojo srečo drugam.
    Nismo vas prisilili priti sem. Prišli ste na svojo željo. Torej, morali se boste prilagoditi nam, saj ste to državo sami izbrali za svojo, mi smo pa vas sprejeli brez predsodkov.
    Predsednik vlade Kevin Rudd, Avstralija “

  8. Slab izgovor bi bil, da zato ne poslušamo in ne negujemo slovensko glasbo in pesem, ker je slaba.

    Zakaj jo pa Evropa obožuje, kjer naši ansambli žanjejo uspehe in služijo.

    Če bomo z našimi glasovi in melodijami na isti harmonični valovni dolžini z našim stvarstvenim , lepim naravnim slovenskim okoljem, v katerem živimo, bosta naš glas in melodija čista in božanska.

    Podobno je z gospodarskimi in drugimi dejavnostmi, ki upoštevajo naše naravne danosti in zaklade.

    Če bi zaradi določenih slabih melodij posekali lep slovenski gozd glasbene kulture in dediščine, bi si odžagali razvojno vejo slovenske kulture in naše kulturne identitete.

    Čudno je, da nam abeceda vrednotnega življenja ne gre in gre. Potem pa se čudimo, da se to seli na druga področja življenja in da nimamo zdrave samoazavesti.

  9. Neverjetno je, da sami omalovažujemo in izničujemo svojo kulturo in se pri tem izgovarjamo , da ima tudi nekaj suhih dreves.

    Zakaj pa ta suha drevesa ne podremo in občudujemo kako čudoviti slovenski kulturno gozd raste v vsej svoji lepoti?!!!

    Žalostno!

  10. Splošno znano je že, da nam manjka naše izvirne kulture, ki bi nam okrepila duhovno razvojno moč.

    In da je to krivo, da capljamo na mestu, ker nam manjka zdrave kulturne samozavesti, ki je nujna za duhovno in materialno razvojno moč!

  11. Tisti, ki ne spoštuje in ne ceni svojega doma in svoje matere, ni vreden njegove in njene topline ter domačnosti.

    S tem je izgubil božanski in varen občutek, ki mu ga lahko nudita in ga duhovno krepita.

  12. Pri oceni kvalitete slovenske glasbe je odločilna naslednja resnica:

    Pomembno je, da določena zvrst slovenske glasbe temelji na slovenskem glasbenem melosu, ki določa našo kulturno identiteto,ne pa ali je meni ta zvrst všeč.

    Splošno znano je namreč, da imamo ljudje različne okuse.

    To odločilno dejstvo upoštevajo vsi glasbeno in kulturno zdravo samozavestni in glasbeno uspešni narodi.

  13. Krscanski svet se deli na, vsaj, tri glavne grupe! Kajti ne oblikuje vera nacije, nacija si prilagodi vero!
    1. Grupa so protestantje, ki se drze nacela, delaj in moli.
    2. Grupa pravoslavcev, ki se drzi nacela, potolci (pojej in popij) danes, kaj bo jutri je vseeno!
    3. Grupa RKC, ki se drzi nacela, “money, money, money!”
    Ne prva, ne druga grupa se ne drzita Mojzesovih zakonov. Laze se po TV in casopisju. Krade vsak, kdor more. Presustvo je sport. Itd.

    Prica smo spopadu civilizacij> Muslimanski svet, arabskega porekla, ki je svojo vero z ognjem in mecem razsiril v Azijo, to pocne se dandanes v Evropi. Kajti tu gre za spopad dveh konceptov zivljenja, za nadvlado.
    Druzina, kjer je po petnajst otrok lahko sprejme spopad in zrtve polovice, se vedno ostaja polovica. Zivljenje gre dalje Druzina, kjer pa je po 1,8 otrok na druzino, pa zrtev enega samega otroka dozivlja kot lastno smrt. Taka civilizacija se borila ne bo.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite