kritika konſervativna: O političnem brezdomovinstvu

24

Pred kratkim sem se dotaknil vprašanja „desnice“ na Slovenskem ter umestnosti rabe te oznake v umni razpravi. Pri tem sem se obregnil zlasti ob brezvsebinskost levo-desne dihotomije, kakor se je uveljavila v Sloveniji.

Na temo smiselnih opredelitev desnice (in levice) bo sledilo še več prispevkov, tokratni pa se bo normativnim vprašanjem politične semantike ter z njimi povezanih predalov, kategorij, etiket ter zmerjavk namenoma odpovedal. Spregovoril bo raje o tistem pomembnem segmentu slovenske stvarnosti, ki živi onkraj njih ter njim navkljub.

Pričujoče besedilo se tako prvenstveno nanaša na vse tiste, ki se v današnji Sloveniji uvrščamo med politične brezdomovince.

Politično brezdomovinstvo je pojav, značilen zlasti za mlajše generacije, ki v zadnjih letih narašča po vsej Evropi. Stopnje in obseg tega sicer vseevropskega fenomena se razlikujejo od države do države, pri čemer „prednjačijo“ mlajše in manj razvite demokracije, med katere nedvomno sodi tudi Slovenija. Izraža se denimo v visokem odstotku prebivalstva, ki se ne udeležuje volitev ali pa običajno odda neveljavne glasovnice.

Hkrati pa ni omejen zgolj na nevolilce in vključuje tudi vse tiste, ki svojo udeležbo na volitvah razumejo predvsem kot podporo „manjšemu zlu“ – tiste torej ki svoj glas oddajo „proti“ nečemu, ne pa „za“ nekaj.“ O tem segmentu volilnega telesa statistika molči.

Zdi se , da je obseg političnega brezdomovinstva pogosto v obratnem sorazmerju s stopnjo “partizanstva” v preostalem delu prebivalstva – zlasti med starejšimi generacijami. S „partizanstvom“ ne merim na kakšno gverilsko gibanje temveč na pojav popolne privrženosti določeni politični stranki ali polu, ki neredko doseže stopnjo slepe vdanosti. Pri političnem odločanju tako niso odločilni niti pragmatični premisleki, niti politični nazor in z njim povezana načela, temveč pozicija, ki jo do problema zavzame Stranka oziroma njeno vodstvo ter argumentacija, ki jo priskrbi njen propagandni aparat. Pri tem se odgovor na določeno politično vprašanje lahko danes glasi „x“, jutri „y“, pojutrišnjem pa „y, torej x.“ Ustrezno takšnim premenam se skorajda neslišno, brez večjega hrupa, „novi stvarnosti“ prilagodi tudi trdo jedro volilcev. Tako se lahko brez težav pripeti, da se včerajšnji „liberalci“ prelevijo v nacionalne konservativce etatističnega kova, včerajšnji „socialdemokrati“ pa v „liberalne konservativce“ (karkoli naj bi ta oznaka že pomenila).

Na Slovenskem po moji oceni, seveda zgolj spekulativni in približni, delež takšnih „partizanov“ znaša nekje med 30 in 35 odstotki volilnega telesa, pri čemer se 20 odstotkov uvršča na „levo“ stran, preostalih 10 do 15 odstotkov pa med zveste privržence „desnice.“

„Vmesni“ segment predstavljajo volilci, ki se v veliki meri identificirajo z določeno stranko oziroma polom, a hkrati do svojih „prvakov“ zavzemajo kritično držo in jim niso brezpogojno zvesti. Gre torej za jasno opredeljene toda zahtevnejše volilce. Njihov delež v volilnem telesu je težko oceniti. Ravno tako je – zlasti v nenormalnih političnih prostorih, kot je slovenski – ločnica med njimi ter „političnimi brezdomovinci“ lahko zelo nejasna.

Kar preostane je masa političnih brezdomovincev. Gre za populacijo, ki se ne prišteva k nobeni izmed strank, niti t.i. “polov” ali “opcij” – in se torej tudi ne identificira z oznakami kot so “levica” in “desnica”. Tisti izmed nas, ki slednjima sicer priznavamo določeno vrednost, pa hkrati v slovenskem kontekstu opažamo njuno popolno brezvsebinskost.

Ker se brezdomovinci ne umeščajo v omenjeni horizont polarizacije, tudi “sredina” v slovenskem notranjem političnem kontekstu zanje ni primerna oznaka. Prej bi lahko rekli, da se vidijo onkraj takšnih delitev, ki gre mnogim izmed njih tudi močno na živce – ali pa zanje preprosto nima nikakršnega pomena. Tem mlajša generacija, tem večji je delež takšnih.

Gre skratka za tiste, ki stoje (stojimo) “onkraj levice in desnice”, torej onkraj polarizacij, paradigem in diskurzov, ki jih servirajo slovenska politika in mediji. Sem spadajo tako takšni, katerim političnemu nazoru ne ustreza nobena izmed trenutnih političnih strank, kot tudi tisti, ki jih same politično-nazorske delitve ne zanimajo.

Za politične brezdomovince je značilna distanciranost od tem in sporov dnevne politike, ki nam jih ta dnevno servira preko pogosto ne najbolj kompetentnih, nekritičnih in pristranskih medijev in okrog katerih se vsaj na površini odvija politična tekma na Slovenskem. S temi temami in spori se ne identificiramo, saj v njih ne prepoznamo resnično bistvenih problemov slovenske stvarnosti temveč prej vsiljene konflikte, ki marsikdaj služijo preusmerjanju pozornosti od resničnih problemov.

Več lahko preberete na portalu kritika konſervativna.


24 KOMENTARJI

  1. “Politično brezdomovinstvo je pojav, značilen zlasti za mlajše generacije, …, Izraža se denimo v visokem odstotku prebivalstva, ki se ne udeležuje volitev ali pa običajno odda neveljavne glasovnice.
    ==========

    Stari Grki so jih (upravičeno) poimenovali za “idiotes”.
    V to kategorijo sodi tudi ta ogabno vsegliharski članek.

    • “pojav popolne privrženosti določeni politični stranki ali polu, ki neredko doseže stopnjo slepe vdanosti.”

      Bolj očitno že ne bi moglo bit.

  2. Hočemo ali nočemo priznati, imamo kristjane, ki v nočejo zagovarjati krščanskih načel, gledano predvsem z dejanji. Zato pa je tako, kot je. Vseeno jim je … kdo jih krade. Vpliva na politiko itak nimajo, pa če jih razglasimo za idiote ali pa ne.

    • Mogoče pa kristjanov ni toliko kot si mogoče kdo domišlja? (Kot se mi zdi je bila to prepovedana “tema” na popisu prebivalstva)

      Najboljši vpliv na politiko je glas na volitvah za ali proti.

    • Ni res, da (jim) je vseeno. Res pa je, da v tem, kar nekateri tako strastno počnejo, ne vidijo nobenega učinka in smisla.

  3. zanimiva bi bila poglobljena raziskava ( tudi z anketo), ki bi pojasnila zakaj nekateri niso zadovoljni z desnico in levico.

    Zanima me nasploh, koliko se stranke poslužujejo raziskav, ki bi jim pomagale, da bi lažje zadovoljile volilce v vrednotnem pomenu.

    • svitase: “zanimiva bi bila poglobljena raziskava ( tudi z anketo), ki bi pojasnila zakaj nekateri niso zadovoljni z desnico in levico.”
      =====

      Za nekaj kar se vidi že iz “avijona” ni potrebno nobene poglobljene raziskave. Le kaj neki bi vi raziskovali?

      Slovenska levica je na oblasti večino časa.
      Od leta 1945 do 1990, torej 45 let brez konkurence.
      Po letu 1990 so ostale nedotaknjene vse spletene mreže.
      Tako kot ni nehalo vzhajati in zahajati sonce, in tako kot niso nehali voziti vlaki.
      V rokah postkomunistične levice je večina slovenskega gospodarstva, večina medijev, sodstvo, celo Olimpijski komite, … itd
      Po letu 1990 je bila slovenska desnica s prekinitvami samo cca 8 let na oblasti, ostalih 16 let pa je na oblasti slovenska kontinuitetna levica.
      Situacija je iz dneva v dan slabša, in ker je nezadovoljstvo vedno večje se je zakoreninilo vsegliharstvo.

      Slovenska levica je na oblasti cca 88% vsega časa po 2. sv. vojni, od tega 65% vsega časa brez konkurence.
      Bankrotirali so prvo državo, ko jih pri izvajanju njihovih “idej” ni nihče oviral, k bankrotu so pripeljali tudi sedanjo državo.

      Ker se ne da za vse in vedno najti krivca v tistih 8 letih nevladavine “tapravih”, se je pri njih zakoreninila teza:

      “Ker smo nezadovoljni s svojimi moramo širiti tezo, da so vsi enaki”

      … ki jo iz dneva v dan načrtno podpihujejo dominantni levi mediji (Dnevnik, Večer, Delo, pa tudi Mladina, in deloma RTV Slo, …)

      Ta teza popolnoma zadostuje za “idiotes”.

      • Spoštovani Riki ! Povsem točna analiza stanja duha v naši družbi.! Toda velja se vprašati zakaj ? Zadeva izhaja iz SZDL pluralizma in krščanskega hlapčevstva, ki je avtokratska cerkvena indoktrinacija. Papež je izrekel, da korajža velja za uveljavljanje pristnih krščanskih vrednot ! Pri nas pa se je razpasla na osnovi prejšnjih dveh indoktrinacij hlapčevska kolaboracija z komunistično kontinuiteto, ki je pripeljala v stanje kakršno se kaže. Prava demokracija je izraz volilne dolžnosti in dejanj, ki jih nakazuje rek:” Poštenjak se s poštenjakom druži, grešnik pa grešniku služi”, še zlasti če ne sodeluje pri volilnih opravilih !

  4. V Sloveniji je cca 130.000 registriranih brezposelnih,
    in cca 700 prostih delovnih mest na Zavodu za brezposelne.

    V smislu nujnosti zmanjšanja državnega aparata in varčevanja bi bilo najbolje najprej ukiniti Zavod za zaposlovanje.

  5. Pahor je s svojo vlado v treh letih več kot podvojil javni dolg, iz cca 8 mio na cca 17 mio.
    Bratuškova pa je javni dolg v enem letu povečala za cca toliko kot Pahor v treh letih.

    Vsi so enaki “idiotes”.

  6. Riki, saj je vsem bolj ali manj jasno, da naša trenutna vlada ni nič vredna.

    Ampak problem je v tem, da vi in Janša in SDS in še marsikdo na desnici počnete neumnosti, ki naši državi nič ne pomagajo. Ne znate stopi iz začaranega kroga, ki ga vsiljuje bivši sistem. Čim pa slišite kakšno pametno kritiko od svojih, je pa sploh ne opazite, ker mislite, da so okoli vas sami sovražniki. V svoji vzvišenosti potem na prvi strel pišete stavke, kot so: “V to kategorijo sodi tudi ta ogabno vsegliharski članek.” S svojim početjem zelo učinkovito poskrbite, da vas vsi pametni ljudje zapuščajo.

    • “S svojim početjem zelo učinkovito poskrbite, da vas vsi pametni ljudje zapuščajo.”

      Res je! Na desnici, kar koli to zadevo že imenujemo, ostaja le JJ.

    • j: “…, da vi in Janša in SDS in še marsikdo na desnici počnete neumnosti, ki naši državi nič ne pomagajo”
      =============

      Neumnosti počnete vi ravno vi s tem zapisom. Nisem v SDS.

    • j: “Riki, saj je vsem bolj ali manj jasno, da naša trenutna vlada ni nič vredna.

      Ampak problem je v tem, da vi in Janša in SDS in še marsikdo na desnici počnete neumnosti, ki naši državi nič ne pomagajo”
      ==============

      Glej pod: Vsi so enaki “idiotes”

      in

      “Ker smo nezadovoljni s svojimi moramo širiti tezo, da so vsi enaki”

      … da bomo spet izvolili tiste s katerimi smo nezadovoljni.

      Nezadovoljstvo je humus za slovensko samomorilsko dušo.
      Brez nezadovoljstva vam živeti ni “idiotes”.

      • Pojem “vsegliharstvo” so izumili ravno tile fantje, za katere pravite, da so napisali “ogabno vsegliharski članek”.

        Vi zdaj tukaj slepo streljate neke oznake, brez da bi vsaj poskušali prisluhniti ali razumeti, kaj vam nekdo skuša povedati. Takih je na desnici veliko. Čisto pošteni ljudje, ampak tako prepričani v svoj edini prav, da je že kar hudo.

        Tele vaše trditve namreč zame ne veljajo pa mislim da za avtorja gornjega članka tudi ne.

  7. Ni dovolj, da se menja levica z desnico.

    Potrebno je tudi, da desnica ne dela napak in da ima optimalen program.

    Če gledamo nazaj, je tudi desnica delal določene napake, ki bi se jim lahko izognila, na takšen ali drugačen način. V bodoče jih ne bi smela ponavljati.

    Npr:

    – v določenem obsegu neposrečen in neustaven ZUJF
    – izbrisani, ki bi lahko bili prej rešeni, če bi se že prej našel kompromis
    – tajkunizacija na račun države

    Več vrednotnega reda in ,bi se moralo uveljavljati.

    • svitase: “Ni dovolj, da se menja levica z desnico.”
      =========

      … ampak zadostuje da se menja desnico z levico.
      Vsi so enaki “idiotes”

  8. Rdečemu križu zmanjkalo hrane za pomoč revnim.
    Javni sektor ostal nedotaknjen.
    Bratuškova je kot največji uspeh (njene) vlade navedla, da je uspela ohraniti socialno državo, beri: (njen) javni sektor.

    Vsi so enaki “idiotes”.

Comments are closed.