Kritika konservativna: O apologetih liberalizma

47

Moj esej z naslovom Zakaj nisem liberalec? je sprožil kar nekaj odzivov pripadnikov desne miselne struje na raznoraznih spletnih omrežjih. Glavna kritika moje malenkosti se je seveda glasila, da sem pripadnik »črnega (to se pravi, krščanskega) socializma«. Pravzaprav sem iz odzivov dobil vtis, da živimo v manihejski stvarnosti, kjer sta možni le dve opredelitvi – liberalizem ali socializem.

Iz manihejskega stališča gre torej za princip: vsakdo, ki ni z nami, je proti nam – se pravi, je socialist. Tovrstni apologeti, ne glede na količino znanja, ki ga premorejo, vedno razmišljajo znotraj dualnosti. Poglavitni način njihove argumentacije bi lahko poimenovali kot reductio ad Marxum, če si lahko dovolim parafrazirati sloviti izrek Lea Straussa reductio ad Hitlerum. Leo Strauss je svojo hudomušno frazo skoval za ljudi, ki stališča argumentirajo tako, da pogledajo odnos Hitlerja do njih in se opredelijo nasprotno. Na primer: nacionalna država je slaba, ker jo je podpiral Hitler, varstvo okolja je slabo iz istega razloga itd. Pri odzivih na moj esej šlo za podobno vrsto argumentacije, in sicer: ker je Marx nasprotoval liberalizmu, sem sam nujno nekakšne vrste socialist. Vse razlike, ki obstajajo med konservativnim mišljenjem in socializmom, jih pravzaprav ne zanimajo. Liberalizem je pač iznad kritike; vsaj na desnici, kjer postaja nova dogma.

Zgodovinsko je sicer razumljivo, zakaj liberalizem tako uspeva na slovenski desnici. Izkušnje totalitarizmov naredijo skrajno negacijo le-teh še toliko bolj mamljivo. Hkrati se ostanki socializma v naši politiki in družbi zelo trdovratno držijo. A vendar je videnje zgolj takšne »dualnosti« zgrešeno. Politična in družbena stvarnost je mnogo prezapletena, da bi lahko delili na binom socialisti – liberalci. Podobne argumentacije se poslužujejo tudi nekateri skrajni levičarji, ki v vsem, kar se odmika od levice, vidijo fašizem ali vsaj korenine fašizma. A če pogledamo zgodovino: kam bi lahko umestili Josepha de Maistra, Juana Donosa Cortésa, Oswalda Spenglerja ipd.? Preprosto med socialiste? Med (proto)fašiste? Politični kompas se pač ne suče le okoli dveh polov.

Hkrati pa je zanimivo opazovati, kako si novi liberalci poskušajo prisvojiti družbeni nauk Cerkve, seveda ob pogoju, da iz njega črtajo doktrino o družinski plači ali pravice do sindikalnega organiziranja. Sam seveda pritrjujem kritikam na račun slovenskih sindikatov kot socialističnih propagandistov, a vendar sam koncept sindikata pomeni nekaj popolnoma drugega. Prav tako se v zahodnem svetu pri nekaterih »katoliških« liberalcih pojavljajo klici po ignoriranju nekaterih delov papeških enciklik, ki se nanašajo na ekonomijo in niso naklonjene do vseh aspektov liberalizma. Kot sem že napisal, ne oporekam marsikaterim dobrim aspektom liberalizma. A to ne pomeni, da je liberalizem izven dosega kritike. Ne vidim razloga, zakaj bi bili sholastiki iz Salamanke a priori pametnejši od sv. Tomaža ali zakaj bi bili Adam Smith in njegovi učenci pametnejši od Burka in De Maistra. Seveda so bili tudi slednji, kakor vsi ljudje, omejeni v svoji vednosti, a enako drži tudi za prve.

Več lahko preberete na Kritika konservativna.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


47 KOMENTARJI

  1. Hm, tole pa mora postajat že malo sitno našim liberalcem. ( A se bojo odzvali z ignoranco, ali z acting-out?)

    Namreč da se drzne tudi nekdo s pomladne strani in to že drugič zapored malo spraševat o njihovih liberalnih idejah in celo kaj podvomit o vsezveličavnosti njihovih konceptov. Seveda si sami jemljejo večje pravice, namesto resnih analiz, argumentirane skepse ( ki jih v njihovi občutljivosti hudo zadane), jim je samim dovolj plakativno opredeljevanje nekih idej in ljudi kot črnih socialistov( v vsakem primeru brez pojma socialist ne gre).

    V to ogromno črno škatlo brez dna je možno stlačit seveda skoraj vsakega krščanskega demokrata, skoraj vsakega škofa in papeža in nenazadnje marsikaterega konservativca. Morda z izjemo Margareth Thatcher in pogojno Ronalda Reagana. Odkrito rečeno, bi realno politiko Reaganovih administracij marsikateri današnji čajankar ali libertarec označil kot socialistično. Ampak brez nekih ideolov v času pop-kulture ne gre. Katerega druge predsednika bi pa lahko navajali ( menda ne Busha Jr.)?

    Skratka, avtor je nekje zapisal, da ga verjetno nekateri pri nas že razglašajo za agenta KGB. Nedvomno potem tudi za mene trdijo, da ne prihajam iz Ljubljane, ampak da sem poslan iz moskovske Ljubljanke. 🙂

    p.s. Avtorju- KGBjevcu pa lahko zamerim, da je uporabil precej mojih tu objavljenih misli, brez korektnega citiranja in navajanja referenc na koncu. Ampak to je v Sloveniji že žalostni standard- glej magisterij ex-premierke.

    • Žal moram sporočiti, da nisem uporabljal vaših osebnih mislih temveč splošna opažanja mene samega in mnogih predhodnikov v konservativni misli npr. Richarda Weavera in Roberta Nisbeta.

      • Barbarossa, morda bi lahko začutili, da posebej zadnji del mojega zapisa ni mišljen smrtno resno. Še najmanj pričakovanje citiranja, kot se spodobi za znanstvene članke. No, ampak tudi v hecu je pogosto ščepec resnega. Nimam nobenih utvar, da bi omenjena gospoda Weaver ali Nisbet ( za katera seveda nisem še nikoli slišal kot gotovo vsaj tudi 99,99% ostalih Slovencev ne) svoje misli črpala pri meni.

        Dejstvo pa je, da je znaten del tistega, kar ste objavili v dveh člankih bilo sila podobno tistemu, kar sem jaz dan ali dva pred tem objavil pod komentarji na časnik.si. Nekatere misli identične, skoraj enako formulirane.

        V vsakem primeru mene veseli in mi je spodbudno, da različni ljudje, eni diletanti v družboslovju ( pa ne da vas to moti :)) drugi ne, avtonomno pridemo do sila podobnih zaključkov glede nekoristnosti nekritičnega preplavljanja slovenskega konservativega prostora z eno samo, desno-liberalno ideologijo, katere navdušenci se obnašajo kot netolerantni monopolisti.

        p.s. Brez strahu, ne rinem se v noben klan- sem nepoboljšljiva neprilagodljiva zgaga. 🙂

        • Prav nasprotno, izredno me veseli še kakšen somišljenik, ali pa vsaj človek, kateri ima željo po kritičnem dojemanju sveta okoli sebe. Komentarje berem ponavadi zgolj pod lastnimi članki, ali pa kakšnimi, kateri so mi izredno zanimivi.

          V kolikor za Weaverja in Nisbeta še niste slišal pa jih najtopleje pripočam v branje.

  2. Samo dve vprašanji. Ali po načelih klasičnih liberalcev lahko odprem trgovino za prodajo pornografije? Kaj pa kliniko za opravljanje splavov? Lahko kot zdravnik ženskam vsajam abortivno kontracepcijo?

  3. Zanimivo, da se avtor ne zaveda, da tej mahinejski stvarnosti pritrdil tudi sam, ko je svoj članek naslovil z naslovom “Zakaj nisem liberalec”, s čimer je pač tudi sam vzpostavil to razmišljanje znotraj dualnosti, ki ga sedaj očita drugim.

    Hudo ga kiksne pa tudi, ko zapiše tole, citiram: “Vse razlike, ki obstajajo med konservativnim mišljenjem in socializmom, jih pravzaprav ne zanimajo.” S tem dokazuje, da se očitno ne zaveda, v čem je bil to pravzaprav problem. Konservatizem in socializem sta namreč v različnem odnosu do liberalizma in sicer gre za to, da konservatizem kritizira liberalizem z vidika morale, socializem pa z ekonomskega vidika, ki je povezan s prizadevanjem za preprečevanja izkoriščanja med družbenimi razredi. Tako da ko napadeš idejo prostega trga, potem avtomatično stopiš na polje socializma, ne glede na to, ali si deklariran socialist ali ne.

    citiram: “Politična in družbena stvarnost je mnogo prezapletena, da bi lahko delili na binom socialisti – liberalci.”

    Seveda, in če bi si avtor tega zavedal tudi takrat, ko je pisal naslov svoje prejšnje kolumne, bi verjetno tudi ne trdil takih nesmislov kot je to, da ni liberalec. Seveda je liberalec, gre zgolj za to, da ni izključno liberalno usmerjen.

    Ima pa avtor popolnoma prav, ko pravi, citiram: “. Dejstvo torej je, da liberalizem kot tak izhaja (tudi) iz etično-moralnih principov, ki so izrazito modernistične narave; v kolikor so izpeljani do svojih logičnih zaključkov, po nujnosti trčijo ob konservativne in katoliške principe političnega in etičnega delovanja.” In to je tisto, kar se razni “Brščiči” ne zavedajo, ker si tako želijo sedeti na dveh stolih, na katerih se, z vidika morale, pač ne da. Konservatizem je lahko povsem v skladu z politično ekonomskim vidikom liberalizma, nikakor pa ne tudi v skladu z moralnim vidikom liberalizma. Pravice homoseksualcev, pravice samskih žensk do umetne oploditve, legalizacija prostitucije, drog ipd. so vse stvari, ki jih liberalna morala podpira, ne pa tudi konservativna.

    Pa še eno pravilno ugotovitev ima, ki se jo nekateri komentarji na tem portalu ne zavedajo in sicer, citiram: “Prevladujoča politična misel na desnici je namreč bila (in je) krščanska demokracija, ki pa kljub medsebojnim prekrivanjem ni identična s konservativizmom.” Ja, to popolnoma drži.

    • Lenko Primc in Barbarossa,

      vprašanje, če je prevladujoča misel v SLO na desnici še krščanska demokracija. Prvič, vprašanje če je izvorno to desna misel- po mojem je sredinska in je dejstvo, da je v povojni kontinentalni Evropi kot resna alternativa krščanski demokraciji nastopila levica ( bodisi socialdemokratska, bodisi komunistična), KD postopno potiskala nekoliko na desno. Drugič: vprašanje, če ima danes na Slovenskem krščanska demokracija za sabo kakšne močne mislece, prej kot ne je imela oporo le v katoliških teologih in delu starejših emigrantskih teoretikov, ki so ostali blizu duhu tradicionalne SLS.

      Osebno sicer mislim, da načela krščanske demokracije: ekosocialna tržna ekonomija, solidarnost ob subsidiarnosti, evropska sprava, povezovanje in decentralizacija ipd. dajejo zelo plodno osnovo za koristno politiko, najbolj med vsemi.

    • za Lenka Primca še ena zanimivost: “guru” in politični promotor ameriške libertarnosti, zdravnik in kongresnik Ron Paul sicer nekoliko drugače kot ti odgovarja na moralna vprašanja, ki jih omenjaš. On je za legalizacijo drog ( in je v tem stališču deležen posebej ostrih kritik s konservativne strani), po drugi strani pa je neomajen nasprotnik splava. Slovenski liberalci bi se pa sploh križali ob njegovih konceptih, kako naj bi izgledalo zdravstvo in zdravstveno zavarovanje.

      Če kje, ima tu pa pavel prav: Slovenija praktično v celoti stoji na konceptu socialističnega zdravstva, tudi mediji, ki sicer širijo liberalizem. Med drugim se vtikajo v to, kaj bi smeli in kaj ne zdravniki početi v svojem prostem času. Kar je skrajno protiliberalno. Skratka, v slovenskih glavah so te predstave vse prej kot izčiščene.

      • “Ron Paul, one of the former leaders of the Libertarian Party, is strictly pro-life, but believes that that is an issue that should be left to the states and not enforced federally. Meanwhile Gary Johnson, the party’s 2012 presidential candidate, is pro-choice.”

        Kot vidiš med libertarci v ZDA glede tega ni enotnega mnenja. Gre predvsem za to, da je v ZDA liberalizem oz. libertarizem velikokrat tesno povezan s konservatizmom, zaradi česar glede določenih moralnih dilem obstajajo pomisleki. Republikanci so npr. tipični konservativni liberalci. Za nekega “čistega” liberalca, še manj pa libertarca pa takih pomiskekov ne more biti. Tu se gre dejansko za to, da naj bo človek v svojih odločitvah popolnoma svoboden, dokler ne poseže v enako svobodo drugih.

  4. Kot inženir, ki ni veliko bral družboslovnih avtorjev in filozofov, mi je težko zahajti v abstraktne debati in se prepucavati z naštevanjem avtorjem. Lepo bi bilo, če bi jasno in kratko izpostavili kaj vas moti.

    Zakaj sem napisal mladi Werther in črni socialist? Ker sem začutil, da iščeš probleme, kjer jih ni.

    Jaz ne iščem nove religije, niti nove ideologije.

    Zavedam se, da imamo v sloveniji socializem 2.0. Imamo pa premalo liberalcev (5%), in skoraj nič konzervativcev.

    Takoj, ko hočemo kaj reformirati ( socialna kapica, demonstracije za manjše davke, demonstracije ker država ne plačuje malih podjetnikov za opravljeno delo itd), se na drugi strani pojavi vihar socialistov, hkrati pa jim z dvomom in filozofiranjem pomagajo “konzeervativci”.

    Dejmo sestaviti kaj imamo skupnega najprej?

    Se zavzemate za malo državo ali veliko državo?
    Se zavzemate za majhne davke ali veliko davkov?
    Se zavzemate za državno lastništvo podjetij, komunale, energetike, vodovoda, šol, bolnic, ZD? Ali za privatno lastnino?

    Margaret T. In Ronald Reagan sta med konzervativci s Hayekovo in Friedmanovo tehnologijo naredila prodor gospodarstva, veliko revnih sta spravila v srednji in zgornji razred, znanost je poletela. Čajankarji imajo skupni imenovalec v nižjih davkih in majhnem državnem zapravljanju za javni sektor, majhni korupciji volivcev, majhni socialni državi.

    Bushovi republikanci so večali vojsko in davke, zlizali so korporacije z državno administracijo = je to konzervatizem?

    Američani govorijo o statismu ( velik vpliv države v gospodarstvo in družbo) – ali to konzervativci podpirate?

    Dajmo iti vsi skupaj korak nazaj in najprej iskati imenovalec, skupni imenovalec. Kot pravim so v Sloveniji ravno katoliki krivi, da nismo prišli iz Fritzlove kleti, ker vedno skupaj s komunisti in socialisti najdejo izgovor, da ni treba prodati bank ( Peterle, Bajuk, Podobnik, Oman, Janša), da ni treba privatizirati 65% -75% gospodarstva v državnih rokah ( mafija). Ne moremo čakati odrešitve in reform od komunistov – ki so mafija in vedno grabijo k sebi, govorijo pa o socialnosti, solidarnosti in skupnosti – nihče pa več ne ustvarja in podjetno ne pelje podjetij.

    Večino klasičnih liberalcev smo iz tehničnih strok: strojniki, fiziki, računalniški inženirji, elektroinženirji, gradbeni inženirji, ekonomisti z težiščem v matematiki in analizi.
    Družboslovci v Sloveniji so 99,9999% socialistično ubrisani.
    Morda se bom spustil v vaša filozifiranja, če bosta najprej sprejeli neke normalne ( nesocialistične ) temelje in to zato, ker sem prvo katolik ( in bi rad več znal utemeljevati in povezati s teologijio in filozofijo) in drugo, ker sem radoveden in tretje, ker še ne vem ali sem bolj konzervativec ali bolj klasični liberalec. Počasi se učim. Zelo pa zamerim večini katolikov, da so socialisti, ki verujejo v socialističnega boga SOCIALNO ali socialistično državo – ne pa v Kristusa. Zelo je preprosto. Dogmatično zagovarjajo katolicizem, intimno pa se pustijo podkupovati kot tipični socialistični materialisti.

    • Tule imam nekaj ugovorov nate, pavel.

      1. Kot sistem smo, najbrž se strinjaš, socializem pokopali. Nedvomno ostaja socializem v glavah, nostalgija za njim je ogromna, o tem se najbrž strinjava.

      2. Današnje realno stanje je pa realno malo bolj komplicirana zadeva. Celo tvoji somišljeniki ga definirajo predvsem pajdaški, tovarišijski kapitalizem. V tem se z njimi strinjam. Strinjam se tudi, da SLO ni šla dovolj v potrebne liberalizacije, privatizacije in ( pretežno liberalne) reforme. Recimo v meri kot Češka in Poljska, ki sta po mojem ubrali pametno pot. Baltska pot je zame pretirano thatcherjanska s hudimi socialnimi šoki.

      3. To kar imamo lahko po mojem ocenjujemo tudi hkrati s pojmi državni kapitalizem, socialistična retencija, prvobitna divja kapitalizacija, korupcijska plima, nedelovanje pravne države, moralna kriza, poplava potrošništva, narcisoidnosti in permisivnosti ob umanjkanju vrednot sočutja, miline, ponižnosti, zavesti pripadnosti skupnosti ipd.

      4. Skratka diagnoza stanja je prekompleksna, da bi zadostoval en sam recept. Prosti trg je preveč enostavna rešitev. Nekaj rešuje in nekaj novih problemov povzroča. Se strinjam: več prostega trga, več privatne pobude. Skoraj na vseh področjih. Nekaj najbistvenejših naravnih virov in dela infrastrukture pa vendar ne bi bilo vredno privatizirat.

      5. Davki. Nižji davki? Kakor kateri po mojem. Pragmatično določeni davki. Davki, ki omogočajo dobro sorazmerje med privatno in javno blaginjo. Davki, ki so razvojno naravnani- torej več na premoženje, izrabo naravnih virov, manj na delo. Davki, ki dokazujejo da smo evropska in socialna država.

      6. Družboslovci so socialisti? Kaj pa tvoji liberalni ekonomisti? Saj oni so vendar nosilci slovenskega liberalizma. A oni niso družboslovci?

      Evo, vem da se z mano v marsičem ne strinjaš. S čim verjetno se, a nerad priznaš. 🙂 A karkoli meni rečeš, nisem socialist. Pogojno me lahko daš na levo in zeleno stran krščanskih demokratov ( kot so bili v Nemčiji Geissler, Blum, v Avstriji Busek, tudi cela vrsta KDjevcev v Italiji). 😉

      • Ja, še nekaj za pavla. Strinjam se s tvojo kritičnostjo do zlizanosti republikanske desnice s korporativnim kapitalom, z njegovimi lobiji ( posebej recimo s tobačnim in naftnimi, sploh fosilnimi lobiji). Enako upravičena kritika velja po mojem tudi zlizanosti obeh strank z Wall Streetom in kritja za nora početja tam. To gre vse na račun žepa in prihodnosti navadnega davkoplačevalca ( in tudi ohranjanja narave).

        • Večino se strinjam s teboj.

          Za začetek je nujno vse privatizirati. Da prekinemo dotok krvi iz državnih korit v vampirska žrela komunistov in socialistov.

    • Pavel, problem je, ker vsakega, ki se ne strinja s tvojimi liberalci označiš za socialista.

      Mislim, da je stvar v tem, da bi morali tudi klasični liberalci malo nadgraditi svoje znanje. Hayek je bil gotovo dober v svojem času ampak razmere so bile takrat malo drugačne. Saj menda ne bomo zagovarjali teze, da je Hayek pogruntal najboljši sistem, ki velja za vse čase. To diši po gnosticizmu.

      Praviš, da članek opisuje probleme, ki jih ni. Jaz te probleme doživljam. Mogoče pa ti živiš v drugačnem okolju ali pa jih ne vidiš.

      • Ni res. Zame je socialist samo tisti, ki si prizadeva, da državna lastnina ostane državna in se jo ne sprivatizira ( pošteno!).

        Država nima kaj posegati v trg in vdirati nanj s svojim gospodarstvom. Komunistični konzervativci vdirajo z državo na polje družine.

        ” tvoji KL” … so v resnici atomizirani. Skupni imenovalec nam je svobodni trg, vse ostalo pa so konflikti, razdori in “svetlanino samotarsko” življenje – kar me moti. Tudi zelo malo katolikov poznam med njimi.

        Danes so razmere veliko slabše kot leta 1929 oz. v Hayekovem ali celo v Friedmanovem času.

        Kateri problemi so? Naštej jih po teži! Mar niso vsi posledica tega, da nismo privatizirali državnih podjetij, državnega šolstva in državnega zdravstva.

        Da so komunisti s službicami podkupili “desničarje” v SLS, SKD, NSI in SDS? Koliko misliš je članov teh strank, ki se zavzemajo za prosti trg? 10%. Koliko njihovih volivcev? 5%.

        Cel sistem gre brezvestno nazaj v komunizem 2.0. Mediji, sodstvo, šolstvo, zdravstvo, politika, gospodarstvo. Zakaj? Ker so komunistični vampirji še vedno monopolno na državni krvi – davkoplačevalskem denarju, v lasti imajo kartele, monopole in vlečejo iz kupcev cca5X višje cene kot bi bile tržne oz. kot so v tujini.

        Izvirni greh “desničarjev” in katolikov je, da so socialisti in da so se prodali kapitalu in podkupninam. Z lahkoto: kot tipični materialisti. Zato ne kupim prodajanja katolištva in duhovnosti od njih. Še manj konzervativnosti – razen socialistične konzervativnosti.

        • Med katoličani je gotovo tudi nekaj takih, ki branijo svoje fevde, ki jih dobili v času socializma. Ti so tudi zame socialisti.
          Torej tisti, ki si lastijo take ali drugačne ugodnosti in pa njihovi slepi sledilci.
          Na vidnih položajih so najbrž res večinoma taki. Od njih je potem sama zmeda.

          Ni pa vsak skeptik ali kritik liberalizma že avtomatsko socialist.

          • Poglejva kateri katoliki so socialisti:

            tisti, ki ščitijo, da jim država izplačuje 30% penzije, razen tistih revežev, ki dobivajo socialne penzije cca 300€.

            tisti, ki so v državnih službah in so zaspali v vatki

            tisti, ki so birokrati

            tisti, ki so podjetniki in obrtniki in so zlizani na državno podjetje od katerega cuzajo posel

            subvencionirani veliki kmetje

            učitelji v državnih šolah

            zdravniki v bolnicah in ZD

            Torej 99% katolikov. Tudi cerkvena institucija, ko gre za vprašanje kdo bo plačal njeno življenje. Takrat bo večina duhovnikov hotela, da jo plačuje država oz. davkoplačevalci oz. da je bilo zanje v komunizmu bolje poskrbljeno.

            Mene zanima, kdo so sploh tisti kristjani, ki so za prosti trg, vitko državo, majhne davke in privatna podjetja, privatne bolnice, privatne šole. Dogmatsko katoliki, na polju materialnega pa socialistični paraziti in verniki v velikodušno Socialno Državo. Mislim, da jih ne moremo našteti na prste dveh rok.

          • V prvem odstavku je izpadla beseda VEČ oz. PREVELIKE penzije. Tisti, ki imajo danes penzije večje od 300€ so večinsko te penzije dar ali izplen iz naših plač. Če bi pogledali prispevke delavcev v socializmu – bi se jim le ti obrestovali za 100€ penzije in ne 600€ penzije, kaj šele 1500€ penzije.

            Desus in SD voli skoraj polovico katolikov, še več pa SMC.

    • Pozdravljeni Pavel,

      Tale odgovor pa je konstruktiven in se bom potrudil po svojih najboljših močeh na njega odgovoriti. Načeloma sem za manjše davke in manjšo državo. Sem za lažje ustanavlanje privatnih šol in bolnic, hkrati pa za ohranitev vsaj dela temeljne infrakstrukture v državnih (javnih) rokah. Na ekonomijo se ne pretirano spoznam in za iskanje pravega ravnovesja pooblaščam druge.

      Sam sem v obeh člankih povdaril (in to jasno), da ne zavračam vseh idej klasičnega liberalizma – posebej ekonomsko političnih. Opozoril pa sem na probleme katere lahko ta sproži in klical po previdnosti (in ne zavračanju) pri postopanju z idejami liberalizma. In to je zaradi propada skupnosti in tako manjka socialinega varstva izven državnega okvirja, kar pa definitivno preferiram. Prav tako nism proti prostemu trgu in manjšemu številu regulacij, daleč od tega, ne verjamem pa v veličastno in metafizično moč nevidne roke, neke vedno pravične samouravnilke trga. Sam se glede ekonomije strinjam z Jožetom Damijanom: različna zdravila za različne bolezni. Ne verjamem v superiornost katerekoli ekonomske šole a priori.

      Članke sem napisal zaradi potrebe po razlikovanju med konservativizmom in liberalizmom, kateri so kljub skupnim točkam različni. Sam kot konservativec zagovaram pluralnosti pripadnosti institucij, lokalizacijo in decentralizacijo ter naravno pravo. Hkrati pristajam na moralna načela iz družbenega nauka Cerkve. Torej imam skupne točke v svojih prepričanjih z liberalizmom, ne pristajam pa na njega v celoti!

      Hkrati pa ob vsesplošni moralni krizi sodobnosti, posrečeno poimenovani kot ”revolucija nihilizma” ne morem videti v liberalizmu pot rešitve. Bližje sem Orbanovem modelu kot Tacherjevem.

    • Pavel, če mene vprašate, je vaša smer razmišljanja politično bolj plodna.
      V končni fazi gre za politike. Vendar ko se usedemo in se začnemo resno ukvarjati z njimi, se vedno znova izkaže, da že čisto majhne razlike v izhodiščih pripeljejo do precej velikih odstopanj glede konkretnih politik.
      Tu pišem tudi kot urednik portala Kritika konservativna: naše poslanstvo je, da odpremo te razprave na vseh ravneh.
      Slovenska družba je pluralna in to je njeno bogastvo. Moramo ze bolj poslušati med sabo in razumeti različne pozicije. Tako bomo spoznali, kje so stične točke.
      Osebno verjamem, da se lahko različne “filozofske” pozicije najdejo v sodelovanju pri skupnih političnih projektih. Ti pa bodo, po mojem mnenju, morali odgovoriti na ključna vprašanja, ki ste jih orisali v svojem komentarju.

      • Hm, tole zadnje pa ob vsej hvalevrednostni spravljivosti duha meni čudaško izveni. Namreč da urednik Kritike konservativne (ne liberalne)v polemiki samodeklariranega konservativca ( ki celo objavlja na njegovem portalu) in samodeklariranega liberalca decidirano zatrdi, da se mu zdi liberalna “smer razmišljanja politično bolj plodna”. To mi je približno tako kot da bi nek trdno prepričan kristjan izjavil, da v islamu najde boljše verske odgovore kot v krščanstvu.

        Naj razume, kdor more. ( Menda ni vse skupaj zaradi omenjanja Orbanove vladavine v pozitivnem kontekstu, ki se meni zdi dokaj deplasirano).

        • Sicer mi pa še eden tule ni uspel argumentirat, kaj je narobe recimo z življenjem na Tirolskem ali na Južnotirolskem.

          In zakaj bi bilo dobro bit bolj liberalen kot so ljudje in ureditev tam?

        • To glede dežel Tyrol/ SudTyrol bi lahko približno vedel, ne da potrebuješ mojo razlago. Davki so pač taki kot sicer v Avstriji oz. v Italiji. Nekje srednejevropski. ( Zanimivo, da je Italija država s precej neurejeno in neučinkovito administracijo, tudi slabim razmerjem med davčnimi bremeni in tem, kar državljani od pobranih davkov dobijo- pa vseeno severne dežele prosperirajo nekje na nemškem in skandinavskem nivoju).

          Za Innsbruck, olimpijsko in nekaj časa cesarsko mesto menda veš, da ima stoletno tradicijo ene najboljših srednejevropskih univerz. Univerzitetne klinike v Innsbrucku na mnogih področjih sodijo v evropski strokovni vrh. V Innsbrucku se nahaja Cranachova Madona, ki je predloga za našo kultno Layerjevo brezjansko Marijo.

          V gospodarski strukturi obeh dežel prevladujejo majhna družinska podjetja. Glavna panoga je turizem. V šolstvu imajo pomemben delež privat katoliške šole ( jasno privat šolstva je več na Nizozemskem in v ZDA, ampak to ni prostor za razlagat, zakaj). Družinski zdravniki so privatniki. Bivanjsko okolje je lepo, urejeno in zdravo. Kmetije, čeprav ne pomemben vir dohodka, so skrajno urejene, za njih skrbijo. Kulturna tradicija se ceni in neguje na vsakem koraku. Obenem s tradicijo grejo na Tirolsko mnoge nagrade za vrhunsko inovativno arhitekturo.

          Ljudska stranka Tirolske in Južnotirolske se na volitvah vrtita nekje okoli rezultata absolutne večine ( 50%), včasih sta dobivali še več. BDP je v obeh deželah višji kot v tradicionalnih industrijskih deli Nemčije ali Anglije.

          Primerjave s Švico bi bile povsem neustrezne. V Švici so milijarde na milijarde čudnega kapitala.

          Nič jim ne manjka. Čeprav njihovi liberalci dosegajo pogostnost pingvinov na ekvatorju. 😉

          • Čemu bi rabili liberalce, če je že njihova ljudska stranka bolj liberalna kot mi, ki se zavzemamo za več liberalizma v Sloveniji?

          • če smem, naj dodam, da sem velik ljubitelj tako Južne Tirolske kot njene vladajoče stranke. samo nekaj je vladati deželi s tristo tisoč prebivalcev, nekaj drugega pa moderni naciji, ki je kljub majhnosti izjemno pluralna

          • Pol milijona je prebivalcev Južne Tirolske. Skupaj s Trentinom jih je pa milijon.

            Pravite da smo moderna nacija. Smo res? Pluralna? No, ja. Newsweek je ob naši osamosvojitvi trdil, da je naša prednost, da smo homogeni. Mislil je predvsem etnično in versko.

            Razumeti vas je tudi, da oni- Južni Tirolci niso moderna nacija. Niso moderni, so predmoderni? Verjetno jih nimate za nacijo. So dežela. Mi država. Najbrž je vam ta razlika pomembnejša kot meni. Jaz vrednotim njihovo “državotvornost” recimo po prisotnosti tirolskega patriotizma. Mislim, da je bolje in lepše razvit kot pri nas.

          • ne morem polemizirat poroti Južni Tirolski 🙂 se pa vidi, da sem iz štetja odštel italijansko govoreče 😉

      • Luka, lahko se tikava, ker nisem sstar ata.
        Ne strinjam se da je slo druzba plural na. Ravno obratno. Tako kot ana jud pise, same žrtve f rit zla, ki privoščil ji o s pod umaknejo lojtro vsakemu, ki nas hoce resiti iz kleti s privatizacijo. Pa naj to naredi kot aktivist rp, s programom ko mm ali s politično stranko kot jš. Vse unicijo komunisti, večinski socialisti in tistih 20 do 30% lažnih desničarjev s filozofiranjem, drobnjakarstvom, svet ob oljem.

        • Npr. Pride do ideje privatizacije NLB ali bolnic in zd. Takrat bi morali vsi desnicarji, sredinci in levicarji skupaj stopiti, ker bi to zmanjšalo stroške vsem, unicilo pa mafijo in birokracijo. Takrat so socialisti huronsko proti. Prikriti socialisti npr.lažni desničarji pa začno filozofirati, iskati dlako v jajcu in zganjati humanist. Svetobolje, s ciljem spodnesti lojtro oz. Reforme.

  5. Jaz izrecno želim imeti v državi v vsaj približnem ravnotežju obe-dve opciji:konservativno in liberalno-brez kakih revolucionarjev,da ne bo dvoma. Skratka zavoro in plin. Šofira zaradi mene lahko predstavnik ene ali druge. A,če si drzne nadeti ime:kristjan ali krščanski,je dolžan sebe postaviti na drugo mesto ter v resnici slediti Kristusu.

  6. Sprašujem se, ali je v naši realnosti sploh možno akademsko razpravljati o liberalizmu in konzervativizmu. Mi se ne moremo poenotiti niti o tem kaj je levo in kaj desno. Ker smo kakih 500 pred vsemi drugimi narodi okoli nas smo izgubili orientacijo. Tudi jaz, da ne bi kdo mislil, da se hvalim.
    Zato bi rekel nekako takole: na levi strani je liberalizem, potem socializem, pa komunizem… Na desni klasični liberalizem, potem konzervativizem, kaj bolj ekstremno desnega pa mi niti na misel ne pride. Morda kaki amiši v ZDA.
    Zato je pri nas vse konzervativizem, ker smo tako daleč odlutali na levo, da ne najdemo poti ne naprej, ne nazaj. Zato je pri nas liberalizem konzervativen, kar ni nikjer in kar je težko sploh razumeti.
    Kot je pavel rekel, konzervativcev je pri nas 0%. Klasičnih liberalcev, predvsem takih kavarniških, s praznimi žepi, je nekaj procentov, vse drugo so levica: liberalci vse do komunistov.

    Meni je vsak zasuk na desno dobrodošel. Zato ne bi niti liberalcev kritiziral, ker še tako utrgane ideje so manj ekstremne od tega kar imamo.
    Kdor pa mi za alternativo ponuja ekstremno desni Družbeni nauk Cerkve, je pa ali folirant ali prevarant, ali karkoli že. Družbenega nauka Cerkve niti konzervativci ne uveljavljajo, pa da se bo tu neki od komunizma 70 let pretepani Slovenec kitil s tem. Samo v smislu da smo bolj papeški od papeža. Tako, seveda na jeziku, v resnici pa saj vidite kje smo.

    • Odlično, Zdravko. Res je, v glavnem smo s praznimi zepi, tudi pufi za hišo, povprečnimi službami, perspektivo podobno večini. Kajti če komu uspe, se izseli. Ko dobi sluzbo v tujini. V slo podjetniki sami zase pravijo, da so nori, ker jih država tako brutalno izkorišča.
      Zato res vidim asociacijo na take izpade, kot je mrkaic našel nacin za pobeg iz kleti in aretacijo fritzla, takoj so mu lazni desnicarji polomili lojtro in potegnili s fritzlom.

    • Ta tvoj zapis kaže na globoko, ampak res globoko ignoranco in aroganco do družbenega nauka Cerkve. Absurdna je tvoja trditev, da je ta nauk ekstremno desen. Kakšna nesramna lažniva diskvalifikacija recimo za Kreka ali Gosarja!

      Ta nauk je vmes med levim kolektivizmom in desnim individualizmom. Je torej sredinski! Liberalizem je pa, socialno-ekonomsko gledano desen. ( Take stvari se v normalnih demokracijah naučijo v prvem letniku gimnazij. Zdravko je pač produkt komunističnih šol, kaj moremo. Samo če o neki stvari nič ne ve, naj bo raje tiho!)

      • O družbenem nauku Cerkve se pa ne pustim kar tako poučevati. Ne vem, kako si ti prestavljaš poglavja iz moralne teologije kot sredinska? To je čista traparija.

        Liberalizem, da je desen? Najbrž je tebi na desni, ker si (krščanski) socialist. Sicer pa vsaj od francoske revolucije naprej velja za levico.

        Odtod tudi odcepitev “klasičnega” liberalizma.

        Sicer niti ni tako pomembno koliko stopinj od sredine odstopa. Pomembno je, da je za nas vse to ekstremna desnica in kot tako zavrženo že v kali.

        Ti res znaš pripovedovati o teh stvareh ure in ure verjetno. Nisem pa prepičan, da tudi vse razumeš kar govoriš. Sicer ne vem, odkod ti sanje o Tirolskem modelu v sodobni Sloveniji?! In kako si sploh upaš do te mere prezirati našo realnost, da to uporabljaš kot argument proti libralizmu v današnji Sloveniji.

        • Jaz sem večkrat jasno zapisal, da sem za liberalne reforme in privatizacijo. Bodi zdaj dovolj. Nisem pa liberalec, nikoli nisem bil in nikoli ne bom.

          Želim, da liberalci v Sloveniji čimprej pridejo na oblast. Seveda se bojo potem ob naslednjih volitvah le stežka obdržali nad parlamentarnim pragom. Samo spomni se ti potem mene, ko bojo ljudje, tudi taki z doktorati, prijokcali nazaj na konservativno ali katoliško-ljudsko stran, češ, zmotili smo se, nismo to mislili, ko smo šli v liberalizem.

          Tako je z liberalci v normalnih demokracijah. Če prepričajo 5% ljudi, predvsem priviligiranih, je to veliko. Procenti okoli 30% ali 40% so pa namenjeni levim in desnim ljudskim opcijam. Torej socialdemokratom, krščanskim demokratom, konservativcem. Ker so to stranke z občutkom za ljudi, tudi navadne ljudi.

          Zaradi mene pejte vsi v liberalizem. Kot ste v mojem otroštvu vsi katoliki občudovali Kocbeka, potem se mu pa leta 1990 vsi odrekli ( razen Blažiča in Miklavčiča)in občudovali domobranstvo. Slovenec ne more, da ne bi šel k močnemu klanu. Tako v prejšnjem režimu kdor ni od družboslovcev hotel biti marksist , je skoraj gotovo postal heideggerjanec. Ali danes lacanovec.

          Se spomnim, ko je Anton Trstenjak ( človek podobnih sredinskih nazorov kot sem sam) tožil , kako je možno, da je Slovencem tako privlačen nek filozof nacionalsocialist in da obenem vsi po vrsti prezrejo filozofsko veličino žrtve naci lagerjev Viktorja Frankla. Podobno prezrt je ostal Jung itd.

          Slovenca očitno zaznamuje slovanska iracionalnost in potreba, da se ukloni z vetrom in da poišče varnost v klanih. Biti deklariran konzervativec ali krščanski demokrat je očitno de mode, treba je biti liberalec.

          Rezime: 1. Še enkrat: posvaril sem vas pred slepo vero v liberalizem

          2. Škoda, da s slovensko veliko tradicijo na bazi katoliškega družbenega nauka delate kot svinja z mehom

          3. škoda, da ne želite niti spoznati drugih desnosredinskih miselnih tokov: med drugim konservativnega in komunitarizma

          4. Na koncu, če bere: velika čestitka Barbarossi, ker razmišlja svobodno in ima pogum, da to svobodo izrazi. Tudi če dobi nož v hrbet od lastnega urednika. V tem je on liberalen, naši sledilci liberalizma pa po načinu razmišljanja kolektivistične ovce. 🙂

          V veliko veselje in čast mi je bilo prebrati njegova dva članka, veseli me, da sploh obstaja!

          • nož v hrbet? ne vem, kako si vi predstavljate zadeve. vsak ima pač svoja stališča in ji predstavi. sicer pa se z veliko večino (skoraj vsem), kar je napisal Barbarossa, lahko strinjam. pa tudi če se ne bi, to ne bi bil noben nož v hrbet. odpiramo prostor demokratične diskusije

      • IF: pravite, da je kolektivizem lev in individualizem desen.
        Kam pa potem spada fašizem – tipična kolektivistična ideologija? Na levo? Morda na sredino, saj je ekonomsko za kombinacijo zasebnega in kolektivnega?

        • Imate prav, da je to dilema. Nisem družboslovec. Je pa klasika, da se fašizem uvršča skrajno desno. Ob tem, da imata levi in desni kolektivizem kar nekaj skupnega- vsekakor nagnjenost k teptanju človekovega dostojanstva, človekovih pravic. Tudi personalno izkušnje pravijo, da ljudje večkrat prestopajo ( oz. vsaj so prestopali) iz enega v drugega ( recimo politična pot Mussolinija)

          • Fašizem oz. nacional-socializem je ena od frakcij socializma. Tako kot komunizem ( internacional-socializem): Identična sta v tisočih detajlih, le v parih se diametralno razlikujeta.

            Mussolini je bil predolgo 2. človek socialistične stranke Italije in ni nikakor mogel splezati na vrh. Zato je svojo kliko odpeljal v novo stranko, se povezal s sindikati in je takoj podržavil 80% industrije, le malim obrtnikom, kmetom in podjetnikom je pustil privatno lastnino. Končno je postal največji politik v Italiji. Brez socializma v Evropi ne moreš dobiti več kot 20% že 250 let!

          • Pavel,

            samo v info, da sem ti glede Tirolske- Južnotirolske zgoraj odgovoril na vprašanje, kolikor je odgovarjat smiselno. Upam, da si vsaj prebral in da ne tratim časa z odzivi in razlagami na neka v 3 dni postavljena vprašanja.

Comments are closed.