Naslov je nekoliko provokativen. Označiti Andrewa Sullivana za “gejevskega aktivista” je premalo. Prvič zato, ker je mnogo več od tega: v 80-ih in 90-ih je bil eden najmlajših in najbolj prodornih urednikov slovite revije The New Republic, je avtor, ugledni komentator in eden od stebrov ameriškega žurnalističnega establišmenta. Drugič zato, ker je mnogo več kot “aktivist”: je eden od glavnih teoretikov sodobnega LGBT gibanja in avtor ene najbolj kontroverznih idej zadnjih destletij, ki se je razširila po vsem zahodnem svetu in povseod vzbudila žgoče polemike – ideje o istospolnih porokah.
Sullivan je bil konec 80-ih let prvi, ki je resno predlagal to idejo kot program LGBT gibanja. Z neomajnih aktivizmom v nekaj letih premagal skepticizem v lastnih vrstah. Od tedaj dalje je zgodba bolj ali manj znana – posledice te ideje so nedavno dosegle tudi Slovenijo.
Manj pa je znano, da je Sullivan liberalni konservativec in da je začetne argumente za istospolne poroke osnoval na argumentih, ki izhajajo iz njegovega burkovskega konservativizma (odmeve te pozicije najdemo pri Davidu Cameronu, ki trdi, da se zavzema za uzakonitev istospolnih porok, ker je konservativec in ne kljub temu, da je konservativec).
Sam se s Sullivanovimi stališči glede tega ne strinjam. Moram pa mu priznati veliko mero koherentnosti pri zagovarjanju njegovih pogledov. Pa tudi intelektualni pogum – v zadnjih letih se je namreč večkrat odločno zoperstavil radikalizmu sodobnega LGBT aktivizma, predvsem njegovim poskusom cenzuriranja nasprotnih stališč, in napadom na versko svobodo.
Več lahko preberete in si ogledate videoposnetek na Kritika konservativna.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
