Kristus v Hudi jami

24

kristus krizFrancoski filozof, teoretik postmodernega ateizma, André Glucksmann je pred poldrugim desetletjem spisal knjigo Tretja smrt Boga. V njej pravi, da je Bog umrl trikrat: prvič na križu, drugič v knjigah Marxa in Nietzscheja, tretjič v duši evropskega človeka XX. stoletja. Umiranje Boga v duši evropskega človeka je tesno povezano z obema vojnama, z genocidi, s Hirošimo, s trpljenjem nedolžnih, z novejšim islamskim terorizmom. Za Glucksmanna je genocid prvi in najpreprostejši dokaz, da Boga ni.

Četudi ne sprejmemo trditve, da bi genocid dokazoval neobstoj Boga kot Ipsum esse, vsekakor lahko pritrdimo, da so grozote XX. stoletja bistveno pripomogle, da je v duši evropskega človeka Bog umrl. Kot bi rekel teolog Johann B. Metz, po Auschwitzu Bog ni več »isti«.

V teh dneh, ko se spominjamo 70. obletnice najhujšega zločina Slovenca nad Slovencem, nam je razmišljati o smrti Boga po slovensko. Kočevski rog in Huda jama sta resnična. Tu se je udejanjila tista srhljiva in »teološko« nazorna psovka, ki jo včasih slišiš na Balkanu: »Ubiću Boga u tebi!« Povedano drugače: »Brat moj, tako zelo te bom tepel, posiljeval, ti rezal okončine, streljal vate, ti lomil glavo z krampom, te metal v jame, potem pa lagal o tebi v svojih časopisih, da ne bo več Boga ne v tebi ne v meni.« Bratomor kot bogomor.

Morda smo v Cerkvi na Slovenskem nerodni s pastoralo sprave, ker jo jemljemo preveč kot politični in praktično-pastoralni problem, premalo pa kot teološki. Morda ne zmoremo odločnejšega koraka v pravo smer, ker si ne priznamo, kako zelo je po Hudi jami poškodovana relacija človek – Bog ter kako nepričakovano globoko v naše cerkveno občestvo je ta poškodovanost segla. Morda ni dovolj razmišljati o nacionalni tragediji 1941–1945, ampak bo treba z vidika smrti Boga po slovensko bolj pogumno pretresti prvo svetovno vojno. Ali se ni duh strupenega cinizma in dvoma naselil v slovenske fante že takrat, ko so »za Boga in cesarja« med razcefranimi trupli svojih tovarišev in domnevnih sovražnikov ležali na položajih soške fronte? Morda vse to presega racionalno refleksijo in je bolj v dosegu umetniške intuicije (koseškega Kregarja, roškega Rupnika, …) ter mistike.

Nismo kdorkoli. Smo Kristusovi učenci. Če sprejmemo Glucksmannovo tezo, da genocid dokazuje neobstoj Boga, je tako, kakor da bi rekli, da Kristusa ni (bilo) med nami. Žrtve Auschwitza, ruskih gulagov, slovenskih hudih jam so res nekakšna tretja smrt Boga, vendar velikonočna smrt Boga. Žrtve v Hudi jami niso same. Z njimi je Kristus (prim. Kregarjeva koda z naslovnice). Kristus skozi žrtve zadnjih genocidov govori tako na glas, njih krik je tako močan, uči Metz, da smo po vojni tudi na »svobodnem« Zahodu bili tako rekoč »primorani« zgraditi močno kulturo porabništva in površne zabave, skratka, nekakšno splošno kulturo pozabe žrtve, da bi nas preveč ne bolelo.

Kristjani smo tisti, ki se takšni pozabi moramo upreti. Ne zaradi ideologije in politike, temveč zaradi Kristusove besede, ki prihaja iz jame. V skladu s tem hočemo v tej številki Cerkve danes skozi žrtve vsaj v obrisih videti podobo Kristusove Cerkve za čas po Auschwitzu in Hudi jami.

* To besedilo je bilo najprej objavljeno kot uvodnik v reviji Cerkev danes 3 / 2015. Branko Cestnik je teolog, filozof, pater klaretinec, skavt in bloger. Sodeluje pri pastoralni refleksiji Cerkve na Slovenskem.

24 KOMENTARJI

  1. Če bi v tistih ljudeh, ki so morili, bil Bog, potem ne bi morili.

    Če bi bila danes pri naših nosilcih oblasti božanska ljubezen, bi že opravili civilizirano dolžnost in se tudi spravili.

    Oprijeti se Boga, pomeni oprijeti se rešitve za človeka in človeštvo!

    Rešitev je očitno preveč enostavna, da bi bila sprejemljiva za odločilne.

  2. Nedavno tega sem bral intervju duhovnika, ki je enkrat vodil tudi duhovne vaje sedanjemu papežu (imena se ne spomnim). Na vprašanje zla je odgovoril z: Jn 9,2-3 »Rabi,kdo je grešil, on ali njegovi starši, da se je rodil slep?« Jezus je odgovoril: »Ni grešil ne on ne njegovi starši, ampak da se na njem razodenejo Božja dela…«
    S tem, ko se v družbi dogaja zlo, ko se ljudem med nami dogaja hudo, imamo možnost, da smo jim v trpljenju blizu. Življenje brez problemov , brez težav in zablod nas osami , nas naredi samozadostne. Bolečine, tragedije nas lahko povežejo bolj kot kar koli. seveda, od njih ne smemo bežati, jih ignorirati , kot da jih ni. Vse te stvari so po moje najboljša varovalka pred napuhom, ki pa je glavni greh.

  3. Precej bedno napisano! Kot bi pisal kak primitiven ateist, ki skuša z argumentom: “Če bi obstajal Bog ne bi bilo vojn in hudodelstev” dokazovati neobstoj Boga.

  4. Ja, razumem, da je vernikom to težko sprejeti, ampak poglejte realnost našega sveta. 90% ljudi se razglaša za vernike v takšnega ali drugačnega Boga, ki naj bi pomeni vse dobro, realnost v svetu je pa dejansko zrcalna slika dobrega in edini, ki pač lahko to realnost napravi kolikor toliko znosno je pač človek in to ne glede na to, v kaj ali koga verjame, ker se je pač Bog, glede na vero vernikov, odločil, da se pač v to ne bo “vmešaval”. Kar je mimogrede še bolj primitiven argument za podporo ideji o obstoju Boga kot je argument, da Boga ni, ker če bi bil, bi se “vmešaval”.

    Tako da to, kar je poanta tega filozofa je preprosto to, da argument Boga ni dovolj. Skratka, ne gre za to, da bi kdo trdil, da Boga ni, ker obstajajo vojne, kot berem pod kometnarji, ampak je gre za dejstvo, da obstajajo vonje, ne glede na to, ali Bog je ali ga ni. In v tem gre iskati to idejo o smrti Boga, torej ne v smislu, da Boga ni ali pa je, ampak v smislu, da obstoj oz. neobstoj Boga in celo vera ali nevera v Boga v tem svetu nimata nobenega otiplivega smisla ali učinka, še posebej zato ne, ker je očitno, da vera ali nevera v Boga v ničemer ne določata ali bo nekdo ravnal v skladu z dorbim in pravičnim ali ne.

    Torej Bog (bodisi realen ali izmišljen), ki na življenja ljudi nima očitno nobenega pozitivnega učinka v smislu, da bi neposredno ali posredno preprečeval trpljenje ljudi ipd., je dejansko “mrtev”. Kaj drugega seveda ne more biti oz. če ne drugega, je mrtva vera vanj. Vsaj na globalni ravni, izjeme seveda vedno so, ampak očitno v manjšini. Če ne bi bilo tako, potem bi bil svet, v katerem živimo, zagotovo neprimerljivo bolj prijazen do ljudi, če ne zaradi Boga direktno, pa vsaj zaradi tistih 90% (baje) vernih ljudi.

    Tako da ni samo Bog mrtev, mrtva je zavezanost dobremu kot takemu. “Smrt” Boga je le posledica tega. Ker dejstvo je tudi, da zavezanost dobremu ne potrebuje Boga, tako da tu ne gre le za vprašanje ravnanja kristjanov ali vernikov, ampak vprašanje ravnanja človeka kot takega.

    • nihil: “… 90% ljudi se razglaša za vernike v takšnega ali drugačnega Boga, ki naj bi pomeni vse dobro …”
      ==================

      Glede na to, da je Bog stvarnik vsega, potem se ne čudim več, da lahko kdo piše take bedarije kot vi.

      • Bedarija bo to kvečjemu takrat, ko bo nekomu uspelo dokazati, da Bog sploh obstaja in da je, če obstaja, tudi stvarnik vsega. Do tedaj je pa takšna predpostavka (ne)logična bedarija (oz. napaka krožnega sklepanja).

          • Saj ravno v tem je problem vernikov. Tudi če se nekdo s tem sprijazni, to ne pomeni, da je to, s čimer se je sprijaznil, tudi res, če za to ne obstaja niti enega samega dokaza kot ne pomeni, da Bog obstaja zgolj zato, ker nekdo v to veruje.

            Skratka, ne gre za to, da se moram jaz s čimerkoli sprijaznit, ampak da moraš svoje trditve dokazat. Če bi se s tem le sprijaznil, potem bi to pomenilo le to, da sem tudi postal vernik in nič več od tega.

          • Alojz,

            Vem, da imate s tem verniki težave, ampak dejstvo, da ti zagotovo verjameš, da si nekaj dokazal, ne dokazuje, da si to res dokazal.

          • Verniki s tem nimamo nobenih težav, ti jih imaš.

            Jaz sem dokazal, saj sem podal statistični raziskavo, ki je to dokazala.

          • Alojz,

            1. Govoriš o raziskavi, ki sploh ni mogla dokazovati povezave med vero in inteligenco, tudi zato, ker sploh ni bilo govora o veri.

            2.Tudi če bi jih lahko, je tista raziskava implicirala ravno obratno poanto in sicer to, da velika večina študentov ne verjame v, recimo temu, “mejne” zadeve.

          • Nihil, uporabljaš iste finte kot lenko primc.

            Tvoje finte se hitro sesuje z dejstvom, da itak rabiš eno konkretno čimbolj ozko vero, da se lahko greš svoj ateizem.

            Če pa ateiste soočimo s tem, da ne smete verjeti v nič, razen tisto, kar vam znanost dokaže, se vam pa svet sesuje.

            Ravno za to je šlo pri raziskavi.

            Tista raziskava je jasno pokazala, da je delež verujočih višji pri tistih z več izobrazbe kot pri tistih z manj.

            Ti bi pa rad manipuliral in se šel eno gimnastiko, da bi prikazal nekaj tebi v prid.

        • nihil: “Bedarija bo to kvečjemu takrat, ko bo nekomu uspelo dokazati, da Bog sploh obstaja in da je, če obstaja, …”
          ====================

          Kakšen bedak ste šele vi, ki za stvar za katero trdite, da ni dokazana veste celo ime.

          • Ja, če je po tvojem osebnem slovarju bedak nekdo, ki se zaveda, da Božiček, Dedek Mraz, Kekec, smrkec, superman, devet glavi zmaj, roza neviden samorog, Sneguljčica in sedem palčkov ne obstajajo zgolj zato, ker obstajajo imena za vse te izmišljene pojme oz. bitja, potem sem zagotovo ponosen na to, da sem bedak.

          • Albert,

            S tem, da se posvečamo pravljicam ni prav nič narobe, ravno nasprotno. Problem nastane takrat, ko pravljice zamenjujemo z realnostjo. 🙂

          • nihil: “… Božiček, Dedek Mraz, Kekec, smrkec, superman, devet glavi zmaj, roza neviden samorog, Sneguljčica in sedem palčkov ne obstajajo zgolj zato, ker obstajajo imena ”
            ===============

            Lepo ste se opisali. Pamet ima ime, pri vas pa je ni nikjer videti.

          • Riki,

            Prosim za dokaz, na osnovi katerega lahko razumen človek, ki hkrati ni vernik, utemeljeno verjame, da je obstoj Boga kaj bolj verjeten od obstoja omenjenih bitij.

            Pa še opozorilo: otroško duhovičenje, s katerim se očitno poskušaš zaščititi pred pomanjkanjem resnih argumentov, ne predstavlja takega dokaza.

          • nihil: “… Božiček, Dedek Mraz, Kekec, smrkec, superman, devet glavi zmaj, roza neviden samorog, Sneguljčica in sedem palčkov ne obstajajo
            ================

            Seveda obstajajo, o njih obstajajo celo knjige, ampak zblojeni ateisti tega seveda ne razumejo.

          • Riki,

            Obstajajo tudi knjige o Sneguljčici in sedmih palčih, pa ne verjemem, da so ljudi, ki v to pravljico ne verujejo, zblojeni.

          • nihil, zavedat se je potrebno da smo omejeni v svojem dojemanju.
            Šele ko se tega zavedamo, da se poznamo samo delno, lahko manjkajoči del sebe najdemo v Bogu, ali če hočeš v preseganju svojega ega.

Comments are closed.