Kristus – provokator

17

strunjanJezus za svoje sodobnike ni bil vedno prijeten, vsaj včasih jih je s svojo besedo in dejanji spravil v skrajno nelagoden položaj; kdo bi še rekel, da je izzival in zato ni nič čudnega, da ga ga je doletel križ. Ali pa izziva še danes? Duhovniki si ta njegov izziv za današnjik predstavljajo različno; nekateri tudi zelo vprašljivo: v Kristusovem imenu zažgati zastavo?

Naj obnovim spomin: pred časom je eden slovenskih župnikov objavil sliko goreče (socialistične) slovenske zastave. Župnik rudarskega kraja, kjer marsikdo z veseljem obuja spomine na “zlate čase”. Odziv domačinov je bil zelo prizanesljiv in spravljiv, tako da provokacija ni uspela. Seveda smo deležni provokacij tudi z “druge ” strani, pa seveda ne v imenu Jezusa ali evangelizacije, pač pa naj bi bila to umetnost. Tako je bilo treba kar dvakrat zažgati križ na naši obali.

Moram priznati, da me ne eni ne drugi provokatorji ne prepričajo. Res je, poželi so obilo pozornosti; pri tem je bil pravzaprav hrup ob oskrunitvi križa precej večji od hrupa ob oskrunitvi zastave. Nimam pa občutka, da bi globoko v srca sedlo evangelizacijsko sporočilo tega dejanja oziroma njegova umetniška vrednost.

Ker ne enega ne drugega pač ni. Gre za preprosto “fehtanje” pozornosti. Biti opažen, biti nekaj posebnega, izstopati. Biti zvezda. Tako kot najstnice objavijo svoj “selfie” in potem žanjejo všečke. Ali kot fantje divjajo na motorju po zadnji gumi. Res je, takšne reči se opazi, a pri sebi si vendar večina reče: “Preneumno!”

Jezus vsekakor ni bil provokator te vrste; če opazujemo njegovo življenje, se je pravzaprav na moč izogibal pozornosti javnosti. Izziv, provokacija je izhajala iz njegove zvestobe resnici in resničnosti – ne pa iz otročje želje biti opažen in prepoznaven. Delal je tisto, kar je bilo prav in se pri tem ni oziral niti na to, koliko je to nevarno, niti na to, kako “slaven ” bo zaradi tega.

Nas pa rado zanese v eno ali drugo: stisniti rep med noge, kadar bi nas pokončna zvestoba resnici lahko kaj stala. Ali pa zlorabiti Kristusa in njegovo oznanilo za “pumpanje” svojega lastnega ega in zvezdništva.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


17 KOMENTARJI

  1. Poštenakar in borec za pravice ponižanih in izbrisanih, Janez Janša, on nas bo odrešil, zato ne smemo obupati.

    • Tako propaganda je pri meni največja ovira, da dam svoj volilni glas JJu. Namesto pravne in demokratične države mi ponujajo JJa.

      • Po vsem sodeč bi rekel, da ste intelektualec. Kljub temu, pa ne razumem, kako lahko po enem samem stavku zmorete ločiti nekritičnega vernika od provokatorja ?
        Nekritični verniki nikoli ne pišejo programov strank in ne določajo njihove politične vizije, zato niso nikomur nevarni.
        Kritičen opazovalec se lahko oslanja le na lasten razum in presojo, ki temelji na zapažanjih skozi daljše obdobje, na podlagi katerih lahko ugotavlja, kaj ustreza resnici in kaj je laž ter kaj je v skladu z njegovimi življenjskimi načeli in kaj je proti njim.
        Iz tega razloga se mi zato zdi tale vaša ovira povsem nepotrebna.

  2. Resnica oz. Resnica provocira le lažnike in tiste,ki se jo-Ga boje ali pa jo-Ga zavračajo iz sovraštva.

  3. Večina medijev je naravnanih tako, da dajejo večjo pozornost negativnim, zlim dejanjem kot pa pozitivnim človekoljubnim dejanjem.

    Življenjsko učinkovito, zanimivo in človekoljubno bi bilo, da bi ob določenem pozitivnem ali negativnem dejanju opozorili na drugi plat in dali življenjski poduk kaj storiti, da bomo kot posamezniki in kot skupnost napredovali v duhovnem in materialnem pogledu.

  4. Če hoče biti članek svarilo pred provokatorji, je prišel veliko prepozno.

    Po padcu komunistične oblasti smo si vsi oddahnili, saj je kazalo, da je hkrati padla najhujša provokacija – LAŽ.
    Pred tem je bila lažniva provokacija vsiljena s strani krivičnih oblastiželjnežev, morali smo živeti v lažeh, na vsakem koraku so nas spremljale laži!
    Morda se mlajše generacije tega premalo zavedajo, ker niso izkusile…

    Po osamosvojitvi je veliko ljudi verjelo, da bomo končno zaživeli osvobojeni komunističnih laži in bo zavladala resnica.
    Motili smo se. Lažniva provokacija je v samostojni Sloveniji obstala, zamenjala je le svojo zunanjo podobo, postala je še bolj prevejana, ko se potuhnjeno plazi v srca ljudi. Vlada lažisvet, kjer je vse obrnjeno na glavo!

    Triindvajset let se v državi Sloveniji neprenehoma odvija provokacija človekovega čuta za poštenost in pravičnost!

    Morilski zločinci in njihovi poveljevalci – nekaznovani! Véliko ropanje skupnega premoženja – nekaznovano! Brezumno zadolževanje in kraja prihodnosti naslednjim generacijam – nekaznovana! Medijske laži – nekaznovane!
    V Sloveniji vlada lažisvet – vse zgoraj našteto je nagrajeno in nagrajevano!

    Kako huda provokacija človekovega čuta za pravičnost in poštenost je to, da z nedokazano obsodbo zapreš nedolžnega, krivične pa puščaš na prostosti, da vladajo z lažmi?!?

    In prav nič pohujšljivega ni v tem, če v Kristusovem imenu zažgeš simbol zločinskih LAŽI in s tem v ljudeh prebujaš čut za RESNICO. Čestitam duhovniku, ki je to storil.

    Ali pa se bomo v simbolnem pomenu spet pustili “metati v brezna”?!?

    • Točno tako! Ne vem kaj naj bi to pomeilo da je v “Kristusovem” imenu zažgal zastavo?
      Ali vse kar duhovnik naredi dela v “Kristusovem imenu”? Mislim da je to malo pretenciozno. Prosim, p. Kurinčič bi lahko malo bolje to razložili.
      Kajti sicer izpade da ste se samo varno “ogradili”, da nimate nič s tem dejanjem, ki bi ga lahko nekateri “občutljivi” razumeli.

  5. Provokacije dobivajo nevarne razsežnosti. Ko se začne provocirati z zapiranjem nedolžnih oz. tistih, ki so v državi najbolj zaslužni za demokratične spremembe oz. veljajo za simbole osamosvojitve, potem je v deželi nekaj v resnici zelo hudo narobe. Sicer pa, določene strukture v države so se na ta način kokončno razgalile in pokazale svoj pravi obraz. Dodatni komentarji… nepotrebni.

  6. Če katoliški duhovnik v javnem diskurzu ne vidi omembe vredne razlike med zažigom križa in zažigom zastave neke preminule kvazidržave, ki je temeljila na zločinu, bi se morali vsi vzgojitelji v semeniščih in njihovi predstojniki globoko zamisliti (v konkretnem primeru pa tudi profesorji kakšne gimnazije).

  7. G. Kurinčič se je umaknil na varno, v tišino. Predstojniki bi se lahko globoko zamislili tudi nad tem da duhovniki ne vidijo razlike med kritičnim in negativnim pogledom na nekaj.
    Sklepam da je g. Kurinčič tu hotel izraziti kritičnost tudi do “svojih”, v lastnih vrstah. Pošteno, bi rekli. 70 let komunizma. Težka tlaka je bila to za vse nas.

Comments are closed.