Nekdanji papež Pavel VI. je leta 1967 v okrožnici Populorum progressio (Za razvoj narodov) rotil katoliške laike, da po lastni pobudi izpolnjujejo poklicanost v svetu in ga prekvašajo s krščanskimi vrednotami. Sveto pismo nas dan za dnem vabi k delovanju v konkretnem svetu: »Nebeško kraljestvo je podobno kvasu, ki ga je vzela žena in umesila v tri merice moke, dokler se ni vse prekvasilo« (Mt 13,33). Tako je civilni pobudi Prebudimo Slovenijo, ki se je zgodila 21. maja, sledil poziv slovenskim državljanom, ki nas povezujejo krščanske vrednote in vse ljudem dobre volje, da razmišljamo o družbenih problemih in prekinemo svojo zaplankanost v sedanjem času.
2. vatikanski cerkveni zbor je poudaril večjo vlogo laikov v Cerkvi. Večja vloga pomeni soodgovorno delovanje znotraj cerkvenega občestva, torej v svetu. Realnost je nemalokrat povsem drugačna: »Preveč krščenih se ne čuti kot del cerkvene skupnosti in živijo na njenem obrobju. Na svojo župnijo se obračajo le, kadar potrebujejo kakšne verske usluge«, je pred leti dejal papež Benedikt XVI. Človek s težavo sprejema svet in čas v katerem živi, saj ga vodijo lastne, pogosto idealne predstave o življenju. Sprejeti stvarno Cerkev, ki se je v zgodovini in času razodela po Kristusu, je zaradi njenih napak še težje. Dejstvo, da se mnogi verniki ne čutijo povezani s Cerkvijo, saj jo delijo na dva brega klera in laikov, je nemalokrat tudi razlog, ki se odraža v neodločnosti, sramežljivosti in družbeni neangažiranosti kristjanov. To je umik kristjanov v zasebnost, ki se nemalokrat sprevrže v pretirano spiritualnost in ezoteriko. Kristjani pozabljamo, da smo po sv. Duhu udje cerkve, del Kristusovega telesa: »Duh Gospodov je nad menoj, ker me je mazilil, da prinesem blagovest ubogim. Poslal me je, da oznanim jetnikom prostost in slepim vid, da pustim zatirane na prostost, da oznanim leto, ki je ljubo Gospodu.« (Lk 4,18-19). Na drugi strani nas Kristus imenuje »sol zemlje« in »luč sveta« ter nas vabi k življenju v apostolski cerkvi, ki jo preveva duh, skupnost in pričevanje.
Kristjani smo na različne načine poklicani, da sooblikujemo in preoblikujemo družbeno stvarnost v svoji domovini. Ne gre za to, da bi popolnoma prelomili s preteklostjo in opravili z nasprotniki ter se šli verski imperializem, ampak da kot odgovorni državljani uresničujemo to poklicanost. Pri duhovnem in moralnem prenavljanju naroda nam lahko pomagajo številni zgledi iz preteklosti. 11. julija smo praznovali god sv. Benedikta, meniha in zavetnika Evrope, ki je z vodilom ora et labora (moli in delaj) zaznamoval evropsko civilizacijo. Benedikt XVI. je ob godu svetnika za radio Vatikan poudaril, da pri Benediktovi duhovnosti ne gre zgolj za ponotranjenost. Gre za dvojno dimenzijo v odnosu človeka do Boga in do sveta. Da vera ni zgolj stvar kontemplacije in onostranstva, je na začetku 13. stoletja potrdil tudi veliki Frančišek Assiški, ki ga lahko poimenujemo svetnik stvarstva. Slovenci lahko svetinške zglede najdemo tudi med nami. Prvi slovenski svetnik Anton Martin Slomšek je bil kot narodni buditelj, vzgojitelj in kulturnik, človek dejanj in skrbi za sočloveka.
Potreben je ponovni premislek o temeljih naše družbe in države. Ne bodimo brezbrižni, prebudimo se! Za življenje in nebeško kraljestvo se je namreč potrebno boriti: »Mar ne veste, da tisti, ki tečejo na tekališču, res vsi tečejo, da pa le eden dobi nagrado? Tako tecite, da jo boste dosegli.« (1 Kor 9,24).
Foto: Mi9
