Kristjani in leva oblast

29

levica volitve crnoŠpanija ima za razliko od naše zgodovinske izkušnje precej staro in dolgo tradicijo odprtega spopadanja razsvetljenskih liberalcev oziroma protolevičarjev s katolištvom ter katolištva z njimi. Spopadi so hitro postali nasilni. Prvi »moderni« poboji kristjanov zaradi sovraštva do vere v Španiji segajo v prvo polovico 19. stoletja, ko je pri nas še vladal »večni« katoliški režim matere Avstrije. V Madridu so leta 1834 antiklerikalci ubili triinsedemdeset redovnikov, češ da so ti s kolero zastrupili studence. V času liberalnih vlad so iz Španije morali bežati zdaj jezuitje, zdaj kdo drug iz cerkvene sfere. Sveti škof Anton Marija Klaret, ustanovitelj klareticev, je leta 1871 umrl v pregnanstvu v Franciji. Španske karlistične vojne 19. stoletja so bile napoved in zla podlaga velike španske državljanske vojne v 20. stoletju. Povzemimo: v primerjavi s španskimi prekucijami je bilo slovensko protikatolištvo pred drugo svetovno vojno dokaj milo, skoraj plašno.

Slovenska levičarska javnost to nerada sliši, ampak kar je res, je res. Španska levica se je med državljansko vojno kompromitirala z enim od najhujših preganjanj posvečenih oseb in pobožnih kristjanov, kar jih pozna moderna Evropa. Skupno je bilo v protiverskih »čistkah« v zaledju fronte ubitih okrog sedem tisoč duhovnikov, redovnikov in redovnic; samo julija in avgusta 1936 jih je bilo ubitih tri tisoč. Naša javnost rada preskoči podatek, da so v Španiji gorele cerkve in samostani ter bili ubiti katoličani, še preden se je španska državljanska vojna sploh začela. Španska druga republika, ki je delovala po letu 1931, ni obvladala različnih revolucionarnih skupin in ji ni uspelo zaščititi cerkvenih ljudi in stavb. Samostani so že leta 1931 goreli na jugu, leta 1934 pa na severu Iberskega polotoka. Tudi ta nered je bil vzrok, da se je poleti 1936 dvignil general Francisco Franco, dotlej sicer zvest republiki, in sprožil krvavo državljansko vojno. Timing španskih tragičnih dogodkov in bratomornega spopada je podoben slovenskemu: najprej revolucionarno nasilje, nato domobranci in državljanska vojna.

Medtem ko je slovensko levičarstvo prek Tita vse bolj, v času druge svetovne vojne pa popolnoma, obvladovala komunistična Moskva s Stalinom na čelu, je bila španska levica v prvi polovici 20. stoletja bolj pluralna. Njena posebnost so anarhisti, ki tolike množičnosti in tako visoke stopnje organiziranosti kot v Španiji niso dosegli nikjer v Evropi. A močno nasprotje med anarhisti, komunisti in socialisti je bilo tudi eden izmed razlogov za poraz v državljanski vojni. Špansko levičarstvo je doživelo vojaški poraz, nato pa represijo, preganjanje in izgon mnogih iz domovine. Slika na Slovenskem je obrnjena. Tu je levičarstvo tisto, ki v državljanski vojni zmaga, izvede izvensodne poboje, udejanja represijo nad nasprotniki, mnoge požene iz domovine.

Še to. Današnji zmerni španski levičar svetovnonazorsko ni nujno ateist ali nekristjan (marsikateri hodi k nedeljski maši), četudi je, politično gledano, antiklerikalec. Tako v španskem vstajniškem gibanju 15-M (vzniknilo je spomladi 2011) kot v novi radikalno levi politični stranki Podemos so verni posamezniki pa tudi katoliške skupine, ki sodelujejo pri sprejemanju političnega programa. Stranka Podemos je celo ustanovila svojo sekcijo za religijo in duhovnost. Politična drža slovenskega levičarja je veliko bolj povezana z ateističnim svetovnim nazorom. V Sloveniji tudi velja, da sodelovanje katoličanov na vstajniško levičarski sceni skoraj ni mogoče in se razume kot izdajstvo.

Zapaterova »genderizacija« in mobilizacija katolištva

Na Španskem se je levica po koncu diktature (leta 1975) in mirnem prehodu v demokracijo dvignila iz katakomb, vrnila iz pregnanstva in nato več mandatov zapored vladala (socialistične vlade Felipeja Gonzáleza). V času socialističnih vladavin se je Španija dokončno demokratizirala in odprla Evropi, v času desnih vladavin pa je doživela velik ekonomski razcvet.

Ne moremo mimo dveh mandatov socialista Joséja Luisa Zapatera (2004–2011). V tem času je namreč prišla na dan nova ideološka usmeritev španske levice, ki je vzela za svoji idejo nikoli dovolj razširjenih človekovih pravic in idejo teorije spola. Zapatero si je kot sveto poslanstvo postavil cilj, da bo teorijo spola resno in dosledno prevedel v prakso oziroma uvedel pravo in upravo.

»Genderizacija« je v prvem desetletju novega tisočletja v Španiji delala velike korake. Velika pa je bila tudi mobilizacija španskega katolištva. Množični protesti katoliških združenj in zagovornikov družine, po tihem pa tudi Svetovni dan mladih v Madridu (avgusta 2011 z dvema milijonoma udeležencev), so nemalo vplivali na to, da je na predčasnih volitvah jeseni 2011 socialistična stranka izgubila. Pri branju knjige Nova levica in krščanstvo imejmo pred očmi, da je bila napisana prav v času, ko se je Zapatero intenzivno ukvarjal z uveljavljanjem nove vizije spolnih identitet, družine in družinskih razmerij, katoliška javnost pa vse bolj rasla v zavedanju teh namer in nastopanju proti njim.

Politično vzdušje v razmerju med kristjani in levo oblastjo v Španiji leta 2010, ko sta Contreras in Poole pisala to knjigo, je bilo podobno političnemu vzdušju v razmerju med kristjani in levo oblastjo v Sloveniji leta 2015.

Besedilo je odlomek iz spremne besede nove knjige Nova levica in krščanstvo, ki jo lahko naročite na povezavi.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


29 KOMENTARJI

  1. Najhitrejše rastoča vera na svetu je socializem (razvajeno sanjarjenje o pravicah in nebesih na Zemlji, ko me futra država).

    Socializem ima strahovite vplive na kristjane in Cerkev. Prav tako na ostale stare religije.
    Krščanstvo pa nima na socialiste nikakršnega vpliva.
    Krščanski socializem (ko večina Cerkve pade na socialistične parole in zanke), ter islamizem sta pojava socialistične inkulturacije v stare religije.

  2. Malo nam je v tolažbo, da je tudi drugod kar kritično… 🙂 Spomnim se Zapatera, sem pa že pozabil kako je res on bil tisti gonjač genderizma v Španiji. Nisem verjel da mu bo uspelo, a očitno strup socializma ni kar tako. In res, če narodu poleg lepih obljub daš še evro ali dva, je tvoj. In to niti ni tako veliko denarja, sploh ko imaš dostop do finančnih trgov in lahko podpisuješ kot minister Čufer.

    Težko je tekmovati s tem. Pošteno, deomkratično…
    Ko pa še izpade, da ti socialisti “uresničujejo Kristusov nauk”, ja potem pa je konec zgodovine (revolucija) blizu.
    Dimenzije naših problemov so tako res ekstremne.
    Hvala Bogu, da On rešuje naše probleme, ker če bi bilo samo od nas odvisno bi bili že zdavnaj v riti. 🙂

  3. V relativno kratkem zapisu je Cestnik vsebinsko pravzaprav ogromno povedal. Veliko zanimivih iztočnic za debato. Če so ocene tako zgoščene, so skoraj nujno tudi poenostavljene, ampak mislim, da kar držijo.

    Zanimivo glede španske državljanjske vojne, kako je skoraj vsa svetovna intelektualna, kulturna javnost v interpretaciji tega nacionalnega konflikta z mnogo širšimi razsežnostmi padla na zelo črno-belo levičarsko interpretacijo. Tudi recimo skozi filme, kjer Španci umetniško izstopajo po kvaliteti.

    Prav je, da Cestnik poudarja drugo plat medalje. In da se stvari niansira, da se vidi, da Franco ni isto kot Hitler, celo ne kot Mussolini, podobno kot Tito ni isto kot Stalin.

    Sicer v članku ne piše, najbrž zato, ker vse ne more pisati, ampak dobro je tudi razmisliti, kje je španska Cerkev tudi z slabimi zgledi skozi zgodovino dala ljudem razloge, da so jo nekateri tako strastno sovražili ( ne nujno zato, ker bi bili obsedeni s Hudičem).

    Sicer pa to, da na politični levici obstajajo kristjani, v evropskih razmerah ni nič nenavadnega, prej obratno. Da je torej čudno stanje v Sloveniji, kjer med levimi politiki skoraj ni kristjanov, kvečjemu se sem in tja kdo od njih pojavi pri kakšni slovesni maši v prvi vrsti ob škofu in se vidi, da mu je skoraj nerodno, pokrižati se pa po spominu iz otroških let še za silo zna.

    Renzi je tako npr. bil katoliški skavt, njegov predhodnik Letta celo aktivist gibanja Communione e Liberazione ( oba levičarja), med avstrijskimi in nemškimi socialdemokrati je vedno vsaj nekaj kristjanov, celo kak protestantski pastor, mislim da je bil Delors ( francoski socialist in predsednik komisije EU9 tudi katoličan itd.

    Domnevo, da smo pa politično Slovenija danes nekje tam, kjer je bila Španija 2010, pa prepuščam kar avtorju. Izpod njegovih prstov v Božje, če ne ušesa, pa oči. 🙂

    • Da Tito ni isto kot Stalin je najbrž nepomembna primerjava. Da Franco ni bil ne Hitler ne Mussolini, pa je zelo pomembno, glede na to da sta sodelovala. Po naše bi Franca obtožili kolaboracije in narodnega izdajstva. Je pa bila španska državljanska vojna zelo dolga in komunisti zelo trdovratni. Upam, da bo sedanja kriza odplaknila socialiste iz politike v Španiji. Najbolje za vedno.

      • Hah, dvorezen up. Socialisti so vsaj predvidljivi. Podemos mnogo manj. In v marsičem so precej bolj skrajni od socialistov.

        • Res, tudi mene je strah ekstremistov, tudi desnih. Glede levih pa vsi. Ker ne vedo ne za čast, ne za pravico, ne za pravo. Ne vedo nič.

  4. Zanimivo, kako naši, ki ne marajo cerkve, spregledajo in molčijo o španskih zločinih nad kristjani oziroma cerkvijo pred 70 leti, nenehno pa pogrevajo čarovništvo srednjega veka.

    • Nobena usmrtitev nedolžnih (pa tudi večine krivih) NI opravičljiva z nikakršnimi argumenti/razlogi!

      Mimogrede pa – dandanes je od zgoraj omenjenih levičarskih pobojev preteklo približno isto časa (cca 100 let), kot je takrat preteklo od zadnjih umorov, ki jih je izvšila inkvizicija …

      Nasilje je z maščevanjem žal začaran krog človešta. Kako torej zares odpustiti – brez maščevanja?

  5. Vprašati se je potrebno, ali je bila katerakoli ideologija, verska ali politična, do svojih nasprotnikov prizanesljiva ali milostna v kolikor ni bila v to tako ali drugače prisiljena?

    Odgovor je seveda ne.

    Polovične zgodbe ne koristijo nikomur.

    Glede krščanstva in socializma/komunizma pa le tale slika, saj pravijo, da slika pove več kot tistoč besed:

    http://www.ctvnews.ca/polopoly_fs/1.2461948.1436472953!/httpImage/image.jpg_gen/derivatives/landscape_620/image.jpg

    Vse lahko sobiva, če je zato volja. Zato pa imamo demokracijo.

  6. Prima zapis.
    Podobnosti Španije in Slovenije v istem časovnem oknu so mogoče, ampak hudih podobnosti ne vidim, ker so razsežnosti in pomen španskega konflikta popolnom drugje kot tukaj, v dolinah šentflorijanskih in v dolinah črnih vranov.

    Menim samo, da je španska zgodovina in njihova Cerkev , povezana z osvajanji in z prekletstvom bogastva na račun podjarmljenih generirala ne samo hudo bogastvo, prekletstvo in hudo zapletene in mračnjaške odnose znotraj španske države. Vse je eksplodiralo v državljanski vojni in v revoluciji.

    Slovenija se veže na Španijo z našimi brati, ki so se učili in izučili revolucionarnega pristopa v spreminjanju družbe in v razločevanju, izničevanju in v pobijanju lastnih bratov , sester in celo staršev ter žlahte!

    Tako, da so se, mnogi ob vračanju iz Španije usposobili še za delo v Gestapu.Neverjeten salto mortale iz morilskega boljševizma španskega tipa v nacizem.
    Ko se je 1941 začela 2.svetovna morija so se jim pridružili še vsi, ki so se izučili streljanja od blizu v tilnik z TTpištolo ali z Lugerjem ali z Beretto in mesarskega poklica v Moskvi in začel se je strahotni ples, ki je pred začetkom prve laške ofenzive na revolucionarne komije, že pobral vsaj 1500 Slovenk, Slovencev, seveda, v glavnem Kristjanov.Neoboroženih.
    Ne samo ustreljenih. Najprej, večinoma, grozno mučenih.
    In večinoma zaklanih ali živih vrženih v brezna kraškega sveta.
    In kje smo sedaj?
    100-200.000 nepokopanih žrtev. Od tega kakih 15.000 Slovenk in Slovencev, tudi otrok. Nepokopanih.
    In kaj poslušam.Krščanska stranka zgenerira zakon , s katerim bodo morišča prekvalificirana v vojna grobišča!

    To si, živi človek ne more predstavljati niti v najbolj morastih sanjah, da je mogoče!!!???
    ALI JE TO RES, LJUDMILA NOVAK?

    Ali boste Škofje in duhovniki Katoliške Cerkve sodelovali in peli maše na krajih umorov in mučenj in razčlovečevanj?

    MOČNO UPAM, DA TEGA NE BO STORIL NITI EN SAM SLOVENSKI DUHOVNIK.

    Podoba satanskega pekla na Zemlji v režiji, kakor, Krščanske stranke Slovenije. OGABNO in NEDOPUSTNO.

    • Ljudmila molči. Čeprav je podala kar nekaj takih dvoumnih izjav, ki jih je mogoče tako razumeti, tega noče eksplicitno zanikati. In dvom ostaja. In tako kot ti sprašujem tudi jaz: ALI JE TO RES, LJUDMILA NOVAK?
      Morda pa tu kak komentator iz NSi odgovori na to, če še on ve. G. Tomažič?

      • Hm, jaz sem zgoraj pejstal argument, ti si pa kar nekaj iz glave napisal.

        Mislim, da bo kar lepo vsak bralec zase razsodil, kdo je prazen nakladač.

        Ane. 🙂

        • Nobenega argumenta nisi podal. Le neumestno provokacijo. Edina želja ti je pljuvanje po Cerkvi.

          • Jaz pa trdim, da to doda k celostni sliki, po kateri se avtor članka sprašuje.

            Španska katoliška cerkev je zaradi podpore in najrazličnejših zlorab, v obdobju Francove diktature, izgubila precej ugleda.

            Upam, da sem – tudi za tiste na poceni sedežih – dovolj jasno razložil, da ni bilo mišljeno kot provokacija.

            Vseeno pa je čudno, da v članku o ničemer od tega ni ne duha ne sluha. Samo genderizacija in stvari, ki jih trenutno potiska cerkveni marketing.

            Kakorkoli, avtor je pater, zato ne dvomim, da so njegovi nameni dobri.

          • Nič ne doda h celotni sliki, saj gre le za tipično komunajzersko propagando.

            Nihče ni bil čist, ampak ti bi rad prikazal Cerkev bolj črno, kot je bila v resnici.

            Članek je pokazal drugo plat medalije – tisto, ki je v Sloveniji ne vidiš.

          • BBC je komunajzarska propaganda? 🙂

            Alojz, reci ženi naj te vsaj do Pliberka spusti. za domačim plotom je res ugodno, samo kaj, ko imaš neko manijo, da marnjaš po forumih.

          • Dare ne sklicuj se na medije, ki jih ti sploh gledaš ne, ker ne razumeš.

            To, kar pišeš ti, ne BBC, je komunajzerska propaganda.

            Vidi se pa ti, da nimaš nobenih argumentov, saj samo še zmerjaš.

        • In vsak bralec bo razsodil, da si prazen nakladač ti.

          Tvoja argoanca je obratno sorazmerna s tvojo inteligenco.

    • Mah nič jih ni potrebno razumeti.

      Veliko je bilo v preteklosti zavajanja: globalna levica je Republiko (ki so jo sestavljali komunisti, anarhisti in podobni) predstavila kot demokratično silo. Španija pred vojno ni bila popolna, imela je svoje probleme toda za to kar so Republikanci (skrajni levičarji) naredili ob prevzemu oblasti ni nobenega opravičila. Veliko evropskih mislecev takratnega časa – recimo J.R.R. Tolkien – je po začetnem navdušenju nad Republiko hitro obrnilo svoje mnenje, ko se je začelo pobijanje razrednih nasprotnikov, nasilen pregon Cerkve. Ni čudno, da je izbruhnilo krvavo nasilje in Španija se je pod Francovim vodstvom v državljanski vojni ČUDEŽNO rešila.

      Španska levica sedaj še enkrat želi narediti, kar v vojni niso uspeli. In zato morajo uničiti družino in špansko Cerkev. Ampak mislim, da jim ne bo uspelo. Preprosto so na napačni strani zgodovine. Je pa španska Cerkev trenutno šibka in zato napadi na njo. Čeprav vse ima neko mejo – ljudje ne bodo pustili, da se bodo delali norca iz Cerkve, Tradicije, kulture.

      Španija se mora katoliško prenoviti in ponovno postati, to kar je za katoliško cerkev v zgodovini že bila: pomemben člen, ki lepoto katolištva v vsej njegovi veličini razdaja ostalim narodom sveta. Španija mora ponovno postati močno kulturno katoliška in postati del globalnega katoliškega bloka, ki bo vero zopet razodel vsem narodom.

      So pa v krizi in tudi v poduk nam – kako lahko tradic. večinsko katoliški narod zapade v hudo krizo, ko se zlomi pod preizkušnjami.

Comments are closed.