Krimska vojna (1854 – 1856)

0

Gre za vojno med Rusijo na eni ter Turčijo, Veliko Britanijo in Francijo na drugi strani. Povod zanjo je bil spor med Francijo in Rusijo zaradi svetih krajev v Palestini. Rusija si je skušala pridobiti Bospor in Dardanele. 21. maja 1853 je Rusija enostransko prekinila vse diplomatske odnose s Turčijo. V začetku julija istega leta pa s svojo vojsko brez uradne vojne napovedi krenila na bojni pohod. Okoli osemdeset tisoč ruskih vojakov je prekoračilo turške meje in vkorakalo v Moldavijo in Vlaško ter ju, ob minimalnem odporu turških sil, okupiralo. Takoj ob zasedbi se je Rusija v skladu s svojim predhodnim pozivom razglasila za varuhinjo obeh pokrajin in vseh kristjanov v turškem imperiju. Da bi Rusom preprečili zasedbo območij ob Črnem morju (podonavski kneževini Vlaška in Moldavija) in tako ohranili trgovske poti, so na Dunaju (1853) sklicali konferenco.

Zaveznice so pozvale Turčijo, naj nekoliko popusti in pomiri Rusijo, toda Turčija tega ni hotela storiti in je Rusiji napovedala vojno. Novembra 1853 so Rusi uničili turško ladjevje pri Sinopu v Črnem morju in tako dobili nadzor nad Črnim morjem. Turčiji sta morali na pomoč priskočiti Velika Britanija in Francija, ki sta marca 1854 Rusiji napovedali vojno v prepričanju, da bosta zaradi pomorske premoči hitro zmagali. Avstrija se ni pridružila zaveznicama, ker pa je vojsko kljub temu mobilizirala, je Ruse prisilila, da so se umaknili iz pokrajin Vlaške in Moldavije, ki so ju zasedli.

Zavezniške sile so se najprej zbrale v Varni, avgusta 1854 pa so se premaknile v Jevpatorijo na Krimu. Vojska je bila slabo pripravljena, poleg tega pa je med vojaki izbruhnila epidemija kolere. Zavezniške sile so v bitki pri reki Almi 20. septembra 1854 premagale rusko vojsko, ki jo je spretno vodil Menšikov, in začele obstreljevati trdnjavo Sevastopol. Bitki pri Balaklavi je sledilo dolgo zimsko obleganje Sevastopola, med katerim je zaveznikom primanjkovalo goriv, oblek in druge vojaške opreme. Florence Nightingale so dovolili, da je na Krim odpeljala medicinske sestre.

Sevastopol je padel 8. septembra 1855. Novi ruski car Aleksander II. je že pred tem predlagal premirje. Sklenili so ga na pariški mirovni konferenci leta 1856 (Pariški mir). Na njem so sodelovale VB, Rusija, Turčija, Avstrija in Sardinija. Posledice:

  • Rusija izgubi Besarabijo, brez pomorskih baz na Črnem morju
  • Turčija si je priključila kneževino Moldavijo
  • Svobodna plovba po Donavi
  • Črno morje postane nevtralno, odprto samo za trgovske ladje
  • Turški sultan mora priznati kristjanom njihove pravice.

Foto: Wikipedia