Kratek pogled v gospodarsko zgodovino Slovenije ob dnevu državnosti

5
Mitja Steinbacher, Katoliški inštitut: “Zaprto jugoslovansko gospodarstvo je Sloveniji omogočalo prevlado.”

Slovenija je razvita in mednarodno uveljavljena država Evropske unije, članica mnogih vplivnih mednarodnih združenj in organizacij. Dan državnosti je pravi trenutek za kratko analizo nekaterih temeljnih gospodarskih agregatov za Slovenijo od 1940 do danes.

Slovenija je dominirala na jugoslovanskem trgu, a ni vlagala v obnovo kapitala

Pričnimo z realnim bruto domačim proizvodom na prebivalca, standardno metriko za ocenjevanje ravni kupne moči in eno temeljnih metrik za primerjavo življenjskega standarda med državami. Po študiji ekonomista Roka Spruka je bruto domači proizvod (BDP) v Sloveniji leta 1940 znašal približno sedemdeset odstotkov avstrijskega. Slovenija je bila vodilna gospodarska sila socialističnega jugoslovanskega gospodarstva, kjer so Slovenci dominirali nad skupnim trgom zaprtega socialističnega jugoslovanskega gospodarstva. Za Slovenijo je bil tak položaj privilegiran, saj je bila konkurenčnost precej boljša kot v drugih republikah tedanje države, kar je ob gospodarski zaprtosti in neobstoju konkurence z zahoda Slovencem na jugoslovanskem trgu omogočalo relativno lagodnost in občutek, da v podjetjih ni treba kapitalsko vlagati v razvoj.

Sprukovi rekonstruirani podatki kažejo, da se je realni BDP v Sloveniji na prebivalca med letoma 1949 in 1986 povečeval po zelo visoki stopnji okrog 5,2 odstotka letno. To je pomenilo krepitev razlik v življenjskem standardu med Slovenci in pripadniki drugih narodov tedanje skupne države. Velik del te rasti je povezan z izrazito industrializacijo v 60. letih prejšnjega stoletja. Po poteku amortizacijske dobe tedanjih vlaganj, torej po preteku približno dvajsetih let, je ta kapital zaradi nezadostnih vlaganj v obnovo kapitala pričel rapidno usihati.

Zaprto jugoslovansko gospodarstvo je Sloveniji omogočalo prevlado

Močan padec življenjskega standarda se je zgodil med letoma 1986 in 1991, ko se je standard v rekordno kratkem času skrčil za približno četrtino, jugoslovanska država pa je padla v obdobje izrazite hiperinflacije. Slovenija je realno raven življenjskega standarda z vrha v letu 1986 dosegla šele v letu 2000. Po letu 2000 je sledilo obdobje hitre gospodarske rasti do krize v letu 2008, ko se je ta za približno pet let ustavila. Danes je raven realnega življenjskega standarda na prebivalca v Sloveniji približno za 70 odstotkov višja od ravni v letu 1986, ko je Slovenija beležila najvišjo raven standarda v obdobju od 1945 do osamosvojitve. Zaprtost gospodarstva je zapirala vrata na jugoslovanski trg tujim podjetjem in omogočala prevlado slovenskih podjetij na za Slovenijo relativno velikem enotnem trgu. Ta eksperiment protekcionizma je tedaj koristil slovenskim podjetjem.

Vendar so se razmere močno spremenile ob padcu jugoslovanskega gospodarskega modela konec 80. let, ko so se odprle ekonomske meje in je morala večina slovenskih podjetij zaradi kapitalske podhranjenosti in mednarodne nekonkurenčnosti okrepiti kapitalska vlaganja. Podjetja, ki tega niso bila zmožna, so šla v stečaj, vsi pa so odpuščali presežno zaposlene.

V razmerah hitre rasti cen ni mogoč dolgoročen razvoj gospodarstva

Jugoslovansko gospodarstvo je zaznamovala izrazita denarna nestabilnost zaradi nenehnega hitrega naraščanja splošne ravni cen. Po podatkih Statističnega urada so se cene med letoma 1971 in 1991 vsako leto v povprečju povečale za približno 72 odstotkov. Takšna letna sprememba cen onemogoča vsakršno dolgoročno planiranje gospodarskih aktivnosti. Za primerjavo: med letoma 1996 in 2004 so cene v Sloveniji v povprečju zrasle za še zmeraj visokih 8,4 odstotka letno, od uvedbe evra leta 2004 do danes pa le še za 1,9 odstotka letno. Iz učbenikov ekonomije vemo, da je stabilnost cen eden ključnih dejavnikov načrtovanja gospodarskih aktivnosti in s tem gradnikov dolgoročno uspešnega razvojnega gospodarstva. Cene so pomembna informacija o primerjalni zaželenosti dobrin in storitev. Hitro naraščanje cen odvzame to osnovno informativnost cenovnega mehanizma in s spodbujanjem takojšnje potrošnje povsem onemogoča varčevanje in načrtovanje prihodnjih vlaganj. Jugoslovansko gospodarstvo se je zlomilo konec 80. let z vrhom desetletne hiperinflacije.

Izrazita prezaposlenost pred osamosvojitvijo je otežila prehod na tržno gospodarstvo

Registrirana brezposelnost je bila v socialistični Sloveniji v okviru Jugoslavije vseskozi relativno nizka, v preostalih delih države pa je znašala od 10 do 15 odstotkov, ob čemer se je po odprtju meja leta 1964 zgodil eksodus ljudi iz tedanje države. Uradne številke ne pokažejo t. i. prikrite brezposelnosti, ki se pojavlja v prevelikem številu zaposlenih v podjetjih, glede na realne potrebe gospodarstva po delovni sili. Dolgotrajno slabo upravljanje, avtarktičnost odločanja v podjetjih in nestabilnost cen so prispevale k izraziti prezaposlenosti. Ta je Sloveniji poglobila težavnost prehoda na tržno gospodarstvo leta 1991; prehod je ob izgubi enotnega jugoslovanskega trga zaznamovalo tudi hitro in izrazito povečanje brezposelnosti. Celotno desetletje je trajalo od osamosvojitve naprej, da se je gospodarska slika nekako stabilizirala v prestrukturiranih podjetjih z obnovljenim fizičnim kapitalom in z okrepljeno zaposlitvijo človeškega kapitala.

Akutna tema današnjega dne je povezana z načini soočanja s širjenjem koronavirusa in s tem povezanimi družbeno-zdravstveno-institucionalno-ekonomsko-pravnimi učinki.

Mitja Steinbacher, Fakulteta za pravo in poslovne vede, Katoliški inštitut

5 KOMENTARJI

  1. > Po podatkih Statističnega urada so se cene med letoma 1971 in 1991
    > vsako leto v povprečju povečale za približno 72 odstotkov.

    Hm, a ni tu zatipk? Najbrž je mišljeno med leti 1986 in 1991, ne?

    • Za take vrst zatipk ne gre, saj je v nekem obdobju v osemdesetih letih prejšnjega stoletja bila inflacija vsak mesec zelo približno 72 %. Ugibam, da je to obdobje bilo v letu 1988.

    • Igor, podatki tako pravijo. Povprečno stopnjo rasti sem ocenil kot navadno geometrično sredino koeficientov medletne povprečne stopnje rasti cen po podatkih Statističnega urada. Ocena je skladna s tem, kar je ugotovil poznan ekonomist Zingales. Po njegovih podatkih in analizah je 72% letna rast cen v Jugoslaviji v obdobju med letoma 1971 in 1991 tretja največja povprečna letna stopnja rasti cen v dvajsetih letih katerekoli države na svetu. Poznamo kratkotrajna pojavljanja hiperinflacij, ki so nekaj magnitud močnejše od jugoslovanske hiperinflacije s konca 1980ih, a v primeru, ki sem ga omenil, gre za konstantno 20-letno naraščanje cen po 72% medletni stopnji v povprečju za vsako leto.

Comments are closed.