Krajši delovni čas očeta ali matere zaradi starševstva

8

druzinaKo povem staršem majhnih otrok, da ima pravico do dela s krajšim delovnim časom mama ali oče, me veliko staršev vpraša: Ali lahko tudi očetje delajo s krašim delovnim časom zaradi starševstva? Da, tudi očetje imajo to pravico, prav tako kot matere otrok.

Kdo ima pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva?
– Eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti.
– Eden od staršev, ki neguje in varuje zmerno ali težje gibalno oviranega otroka ali otroka z zmerno ali težjo motnjo v duševnem razvoju, ima pravico do dela s krajšim delovnim časom tudi po tretjem letu starosti otroka, vendar ne dlje kot do 18. leta starosti otroka.
– Eden od staršev, ki neguje in varuje najmanj dva otroka, ima pravico do dela s krajšim delovnim časom do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka. Eno leto izrabe pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega je neprenosljivo za vsakega od staršev. Primer: Če je ob vložitvi vloge do izteka celotne pravice do krajšega delovnega časa (do konca prvega razreda OŠ mlajšega otroka) več kot dve leti, mora eno leto izrabiti oče in eno leto mama, za izrabo preostanka pa se dogovorita.

Te pravice veljajo tudi za starše, ki si na podlagi svoje dejavnosti plačujejo prispevke za socialno varnost za najmanj 20 ur tedensko.

Kdo nima pravice do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva?
Eden od staršev nima pravice do dela s krajšim delovnim časom, če je otrok zaradi zdravljenja, usposabljanja, vzgoje in šolanja v zavodu ali zdravstveni ustanov, v kateri ima celodnevno brezplačno oskrbo. Razen če je obdobje krajše od 30 dni v letu. Prav tako eden od staršev nima pravice do dela s krajšim delovnim časom, če je otrok v rejništvu, razen če je obdobje krajše od 30 dni v letu.

Kolko ur mora obsegati krajši delovni čas?
Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost, kar je 20 ur tedensko. To je 4 ure dnevno, če dela starš 5 dni v tednu.
Delodajalec zagotovi staršu s krajšim delovnim časom pravico do plače, glede na dejansko delovno obveznost; Republika Slovenija pa mu zagotovi plačilo prispevkov za preostali del do polnega delovnega časa. Npr. Če dela redno 4 ure dnevno, 5 dni v tednu, mu RS zagotovi plačilo prispevkov za socialano varnost od sorazmernega dela mininalne plače za preostale 4 ure dela.

Obveznosti mame ali očeta, ki ima pravico do dela s krajšim delovnim časom

Starš je dolžan obvestiti delodajalca o začetku dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva 30 dni pred nastopom dela s krašim delovnim časom. Pravica do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti se uveljavlja najkasneje 30 dni po pridobitvi pravice do dela s krajšim delovnim časom, in sicer pri pristojnem centru za socialno delo (CSD). Če pravice ne uveljavlja v tem roku, se pravica prizna od dneva vložitve vloge na CSD.

Za vložitev vloge na centru za socialno delo potrebujemo:
– vlogo za uveljevljanje pravice do plačila prispevkov za socilano varnost zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva,
– pogodbo o zaposlitvi, iz katere je razviden krajši delovni čas zaradi starševstva,
– če imamo svojo dejavnost, moramo oddati izjavo, da delamo s krajšim delovnim časom zaradi starševstva,
– zdravstveno dokumentacijo – če eden od staršev neguje in varuje zmerno ali težje gibalno oviranega otroka ali otroka z zmerno ali težjo motnjo v duševnem razvoju.

Ko se starši odločamo o krajšem delovnem času, se vprašamo:
– Ali si želimo preživeti več časa z otrokom?
– Ali otrok kaže potrebe po tem, da bi več časa preživel s starši?
– Ali lahko z manjšim dohodkom pokrivamo vse stroške, ki nastanejo v gospodinjstvu?
– Ali nam še vedno ostane dovolj denarja za plačilo stroškov, kot so najemnine, krediti, stroški avtomobila, in ostale finančne obveznosti, ki jih imamo?

Poleg navedenih vprašanj se nam seveda lahko postavijo tudi še druga, nam pomembna vprašanja, ki zadevajo specifiko naše družine. Če smo na zgornja vprašanja odgovorili pritrdilno, potem je dodaten prijeten prosti čas, namenjen morda sprehodom v naravi, kuhanju z otroki ali klepetom v družinskem krogu, nekaj najlepšega kar lahko damo sebi in otroku.

Vir: Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1), www.mdds.gov.si.

Pripis uredništva: Barbara Turk vodi Čokoladno računovodstvo.

8 KOMENTARJI

  1. No očetje – pofočkajmo se tule vsi, ki koristimo krajši delovni čas zaradi starševstva. Sem prav firbčen, koliko nas je…

    • Najbrž vas ni prav veliko.

      Lušte ste mi naredili, a priznam, da se sam najbrž vseeno ne bom nikoli odločil za krajši delovni čas…

    • Koliko jaz razumem, gre le za obveznosti države. Od delodajalca ne moreš ničesar zahtevati. Lahko le poskusiš najti takšnega, ki ima razumevanje.

      • Pri meni se je sestavil obojestranski interes. In sem na polovički že kar nekaj časa…

        Starš ima pravico uveljaviti to pravico, toda kaj ko ta hitro trči ob delodajalčeve interese in računice. Je že res, da nihče ni nenadomestljiv, je pa le vredno poskusiti pogovoriti se z delodajalcem in mu predstaviti svoje argumente. Kdove, mogoče bo pa poslušal…

        • Zaposleni mora delodajalca obvestiti o začetku dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva 30dni pred nastopom. Delodajalec mu mora na podalgi tega omogočiti krajši delovni čas zaradi starševstva.

          • Joj, tale odgovor je čisto preveč praven. Me zanima, kako se takšen pristop delavca potem v praksi konča…

            Sem prepričan, da so v praksi zaživeli in se kot uspešni izkazali le tisti primeri krajšega delovnega časa, kjer se je našel nek obojestranski interes, kar je možno le skozi pogovor in izmenjavo argumentov.

  2. Res je moj odgovor čisto praven in tako bi moralo biti tudi v praksi. A žal ni tako!!!!

    Kot je bilo že zelo dobro napisano v komentarjih, se je potrebno pogovoriti in dogovoriti z delodajalcem. Ker v nasportnem primeru je lahko krajši delovni čas povod za kasnejšo odpustitev. Podobno se dogaja, ko gre ženska na porodniško in izgubi službo.

    Izjeme so verjetno samo ponekod v javni upravi(večji kolektivi) kjer je dovolj seznanitev delodajalca o nastopu krajšega delovnega časa.

Comments are closed.