Izjave so posredovali: PS, SLS, SD, Nsi, Borut Pahor, dr. Milan Zver. Objavljamo zapis Silvestra Šurle na twitterju.
Pozitivna Slovenija: Zbranih 30 podpisov poslank in poslancev.
Poslanci in poslanke Pozitivne Slovenije, poslanec Socialnih demokratov Srečko Meh ter neodvisna poslanca Ivan Vogrin in Borut Ambrožič so danes vložili referendumsko zahtevo na Zakon o Slovenskem državnem holdingu in Zakon o ukrepih RS za krepitev stabilnosti slovenskih bank oz. “slabi banki”. Zakoni, ki jih je predlagala koalicija ne predstavljajo del rešitve za upravljanje državnega premoženja in položaja naših bank, ampak le poglabljanje težav.
Po našem mnenju Zakon o Slovenskem državnem holdingu ne bo prispeval k bolj transparentnemu in gospodarnemu upravljanju kapitalskih naložb države in ni v skladu s smernicami OECD, ampak je le pot za visoko politizirano upravljanje Slovenskega državnega holdinga, netransparentno razprodajo skupnega premoženja in posledično visoko korupcijsko tveganje.
Že v času predstavitve zakona o “slabi banki” smo opozarjali, da javnosti ni znana vrednost slabih terjatev, ki se bodo prenašale na “slabo banko”, ne po kakšnih kriterijih niti kdo bo odločal o tem katere terjatve se bodo prenašale pod okrilje nove tako imenovane “slabe banke”. Prav tako je predlog zakona v nasprotju z zakonom o bančništvu, zakonom o gospodarskih družbah in omenjena je bila tudi protiustavnost takšne rešitve.
Odločitev o vložitvi podpisov za razpis referendumov smo sprejeli, ko je bila jasno izražena demokratična volja Sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije (KNG) po našem mnenju neupravičeno zavrnjena s strani MNZ. Slednje je namreč zaradi domnevne “nepravilnosti” nekaj preko 600 podpisov pobudo zavrnilo že 26. oktobra, a je sindikat KNG o tem seznanilo šele danes, 30. oktobra, ko je bil zadnji možni dan za dopolnitev pobude z manjkajočimi podpisi.
V Pozitivni Sloveniji smo prepričani, da vlada Janeza Janše nima dobrih rešitev za velike težave Slovenije. Ob tem koalicija ne upošteva strokovne javnosti, ne opozicije, ne veta Državnega sveta. Zato se je skupina poslank in poslancev odločila za vložitev dveh referendumov, saj to predstavlja zadnjo možnost za zaustavitev nerazumnih predlogov vlade in njenega vodenja države.
SLS: Pozitivna Slovenija je danes Destruktivna Slovenija
Odziv SLS na zahtevo za razpis naknadnih zakonodajnih referendumov o zakonih o slabi banki in Slovenskem državnem holdingu.
Z vložitvijo zahteve za razpis naknadnih zakonodajnih referendumov o zakonih o slabi banki in Slovenskem državnem holdingu je stranka Pozitivna Slovenija pokazala vso svojo destruktivnost v vsej svoji luči, ki pa nikakor ne pomeni luči za spodbuditev slovenskega gospodarstva ter s tem posledično za zagotavljanje blaginje ljudi. S tem so v tej stranki končno pokazali svoj pravi obraz v delovanju tega mandata Državnega zbora RS: da jim dejansko ni mar za razvoj Slovenije, spodbudo gospodarske aktivnosti, za ohranjanje delovnih mest in odpiranje novih, za ljudi. Očitno je postalo tudi, da so v PS sami spodbujali nevladni sektor, da bi se ta dva referenduma zgodila, ampak v teh ljudeh v nevladnem sektorju je vendarle prevladal razum in zavedanje o pomembnostih teh ukrepov, zato pa so to potezo v zadnjih sekundah morali storiti v destruktivni PS sami. Po mnenju SLS je to podlo, destruktivno in razbijaško.
SLS poudarja, da je vladna koalicija našla dogovor z vsemi, ki so imeli pomisleke o teh dveh zakonih, le PS trmasto ostaja iracionalno in za vsako ceno apriori proti. Pozitivna Slovenija je zato odslej le še Destruktivna Slovenija.
SLS tudi sprašuje, ali so ta stranka in podpisniki pobude za razpis referendumov v tem mandatu pripravili kakšne konstruktivne predloge zakonov za izboljšanje razmer v Sloveniji?, in poudarja, da niso storili nič – samo rušijo in razbijajo vsakršne predloge, ena sama zloba jih je. Če so to »novi« obrazi v slovenski politiki, potem je ta definicija po prepričanju SLS zelo slaba. SLS še sprašuje, kje so te besede vodilnih iz PS izpred lanskih predčasnih parlamentarnih volitev, ko so govorili o pozitivnosti, dialogu in konstruktivnosti? Takrat vam je predsednik SLS mag. Radovan Žerjav dejal, da bo konstruktivnost treba pokazati z dejanji, teh pa pri vas ni, in ni, in ni. In jih očitno tudi ne bo. PS govori eno, dela pa drugo.
SLS tudi poudarja, da vsi vemo, da bi ti ukrepi, ki jih predlaga Vlada RS, imeli pozitiven učinek na spodbujanje gospodarstva. To ve tudi stranka PS, ki pa očitno tudi zato želi te ukrepe preprečiti z vsemi sredstvi. Vladi RS torej PS preprečuje, da bi storila nekaj pozitivnega. Maske so pa zdaj padle tudi pri predlogu sprememb referendumske zakonodaje in so jasni razlogi, zakaj jih PS ni podprla.
SD: “Socialni demokrati smo edina stranka, ki je od samega začetka opozarjala, da sta zakona o Slovenskem državnem holdingu in o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank slaba rešitev. Ponujali smo svoje, boljše predloge, vendar nam vlada ni prisluhnila. Ko je bil izglasovan veto na zakona v državnem svetu, smo vladi predlagali, da zakonov vnovič ne potrdi, in da pripravi njune izboljšave. Socialni demokrati smo torej predlagali vrsto rešitev za kvalitetno in učinkovito sanacijo bank in kvalitetno upravljanje državnega premoženja. Na koncu vlada nosi absolutno odgovornost za ta dva referenduma, ker ni reagirala v skladu s priporočili in predlogi, ki smo jih podali Socialni demokrati.”
Nsi: Opozicija ogroža suverenost Slovenije
V Novi Sloveniji smo razočarani nad včerajšnjo potezo opozicije, zlasti Pozitivne Slovenije. Vedeli smo, da je opozicija, na čelu z Zoranom Jankovićem, pripravljena narediti vse, da zaustavi vsakršno namero vlade pri reševanju finančno ekonomskega stanja Slovenije. Eden od bistvenih vladnih ukrepov je namreč Zakon za sanacijo bančnega sistema, ki bi znova omogočil kreditiranje gospodarstva, hkrati pa tudi razgalil številne nečednosti v bančnem sektorju, ki so Slovenijo spravile v zdajšnji položaj.
Kljub našemu vedenju, da je opozicija pripravljena narediti vse za zaščito vpletenih iz svojih vrst in botrov ter stricev iz ozadja, nismo pričakovali, da je pripravljena iti tako daleč. Včeraj so zastavili interese in suverenost naše države. Opozicija je včeraj Sloveniji zabila avtogol in jo znova porinila na rob prepada.
Opozicija torej slabi banki nasprotuje tudi zaradi tega, ker se nekateri bojijo, da bi se z ustanovitvijo slabe banke odkrilo, kdo je dajal in prejemal nezavarovane kredite. Z zakonom o slabi banki je tudi določena kazenska in odškodninska odgovornost za dajanje nezavarovanih kreditov na podlagi klientelističnih in političnih povezav. V Novi Sloveniji menimo, da prav v tem grmu tiči zajec. Obenem pa ta zakon tudi podaljšuje zastaralni rok za takšna nezakonita ravnanja za štirikratnik splošnih zastaralnih rokov. Zato je razumljivo, da se nekateri tega bojijo in na vse mogoče načine želijo zakon o slabi banki preprečiti. Najprej so to poskušali preko vzporednih vzvodov, ko pa se jim je to ponesrečilo, so se morali razgaliti do konca in sami kot opozicija vložiti zahtevo za referendum.
V Novi Sloveniji bomo storili vse, da v primeru referenduma državljane prepričamo v nujnost ukrepov, ki jih vlada predlaga, še zlasti je usoden zakon za sanacijo bank. Na morebitnih referendumih se bomo odločali tudi o svoji ekonomski suverenosti. Že sama zahteva za referendum je znova na široko odprla vrata za padanje bonitetnih ocen in nezaupanje finančnih trgov v Slovenijo, hkrati pa znova povečuje možnost, da Slovenija zaprosi za mednarodno finančno pomoč.
Znova se kaže nujnost spremembe referendumske zakonodaje, sicer je delo vlade pri reševanje krize v Sloveniji čedalje bolj podobno Sizifovemu delu in gordijskemu vozlu.
Borut Pahor: …. Bolj kot se zdi nemogoče, da je dogovor parlamentarnih strank, tudi zavoljo vložitve referendumov, sploh realen, bolj bo jasno, da je nujen za rešit krize in si je potrebno zanj aktivno prizadevati. …. Slovenija je eno takšno izkušnjo (op. uporabe referenduma kot obračunavanja z vlado) že doživela in zanjo dobesedno plačuje visoko ceno, ponovitev te izkušnje pa bi se lahko končala z izgubo razvojnih priložnosti Slovenije za celo generacijo.
Dr. Milan Zver: “Negativno sem bil presenečen, ko sem izvedel, da je skupina 30 poslancev strank podpornic Boruta Pahorja in Danila Türka v torek malo pred polnočjo vložila zahtevo za razpis zakonodajnih referendumov o zakonih o slabi banki in Slovenskem državnem holdingu. Menim, da je njihova poteza napad na suvereno in samostojno Slovenijo. Žal ni prvič, da so podporniki Pahorja in Türka proti samostojni Sloveniji. Veliko nasprotnikov osamosvojitve je predsednik Türk celo odlikoval. Referendum o ključnih protikriznih ukrepih namreč pomeni zanesljivo poslabšanje bonitetnih ocen. Očitno želijo stranke podpornice Danila Türka in Boruta Pahorja nadaljevati jugoslovansko politiko zadolževanja, ki je Slovenijo že pripeljala na rob bankrota. Referendum namreč pomeni pomeni blokado in zaradi nje predstavlja veliko nevarnost dokončnega bankrota. Sprašujem se, kaj Pahorjevi in Türkovi podporniki sporočajo javnosti? Odgovor je jasen. Da kljub inflaciji besed in leporečja z dejanji dokazujejo, da jim ni mar za Slovenijo. Podporniki Türka in Pahorja dokazujejo, da so del problema in ne rešitve. Menim, da bi morali za svoje početje osebno odgovarjati. Slovenija si take politike namreč ne zasluži.”
Silvester Šurla: Ne 30 poslancev, referendume v ozadju kurijo: MK, GG, DT in ZJ. Kanonfuter so bili najprej sindikati, nato drž. svetniki, zdaj poslanci.
