Trditev, da se bomo morali Slovenci sprijazniti z nižjim standardom, je v zadnjem času vse pogosteje slišati. O tem sicer ne govorijo kandidati na volitvah v državni zbor. Ti morajo napovedovati, da bodo zagotovili gospodarsko rast, državna vlaganja v infrastrukturo, zmanjšanje proračunskega primanjkljaja, nova delovna mesta in rast plač za vse, ki pridno delajo. A napovedi in obljube politikov z dvomom sprejemajo celo njihovi privrženci in volivci.
Pesimisti, čeprav, vsaj v povprečju, še kar shajamo
V politično tekmo manj vpleteni so bolj črnogledi. Jože Mencinger je na primer dejal, da bo krize konec, ko se bomo nanjo navadili, Egon Zakrajšek nam sporoča, da se bomo morali začasno sprijazniti z nižjim standardom, in pravnik Rajko Pirnat pravi, da Slovenci potrebujemo predvsem poštenega voditelja, pod katerim naj bi se lažje sprijaznili z 20-odstotnim znižanjem standarda.
Najbolj črnogleda pa so v anketah ugotovljena pričakovanja državljanov. Več kot polovica jih ocenjuje gospodarske razmere kot zelo slabe in tretjina v prihodnjem letu pričakuje še nadaljnje poslabšanje. Pred kratkim objavljena anketa inštituta IPSOS uvršča Slovence med najbolj nezadovoljne in najbolj pesimistične v Evropi. Le Grčija in Madžarska imata večji delež tistih, ki menijo, da se bo v prvi polovici prihodnjega leta gospodarski položaj še poslabšal.
Če pogledamo povprečne podatke, se standard v Sloveniji v krizi ni zelo znižal. Razpoložljivi dohodek na prebivalca se je v letu 2009 v najbolj nerazvitih regijah celo za malenkost zvišal, v drugih regijah pa je upadel od enega do treh odstotkov. Povprečna plača v gospodarstvu se je z izjemo majhnega upada ob nastopu krize zviševala, povprečna plača v javnem sektorju pa je zamrznjena na relativno zelo visokem izhodišču ob začetku krize. Inflacija je nizka.
Povprečna slika pa skrije usodo tistih, ki jih je kriza najbolj prizadela, in tistih, ki menijo, da jih je kriza najbolj prizadela. Število brezposelnih se je močno povečalo, delno zaradi povečevanja produktivnosti gospodarstva, delno pa zaradi propadanja nekonkurenčnih in preveč zadolženih podjetji. Na novo brezposelnim je standard upadel veliko bolj, kot bi lahko sklepali iz statistik. Upad standarda občutijo bolj tudi tisti, katerih potrošniške navade niso povsem skladne s košarico dobrin, s katero statistični urad meri inflacijo.
Nadaljevanje: Finance
