Je predsednik vlade Borut Pahor izgubil kompas?
Minuli teden, ko je zahtevani donos slovenske desetletne državne obveznice na mednarodnih trgih presegel magičnih sedem odstotkov, je predsednik vlade Borut Pahor na predvolilnem srečanju SD v Novem mestu dejal, da je njegova vlada delo dobro opravila in našo državo uspešno peljala skozi ekonomsko krizo.
Vprašamo se lahko, kaj se dogaja s človekom, ki mu finančni trgi sporočajo, da vodi ekonomsko bankrotirano državo, hkrati pa se hvali, da je državo uspešno pripeljal skozi krizo.
Alarm evropske komisije
V četrtek je evropska komisija objavila analizo gospodarskih razmer za Slovenijo, ki sporoča, da Slovenija ne izpolnjuje danih zavez iz januarja 2010, ko je v programu stabilnosti napovedala postopno znižanje čezmernega javnofinančnega primanjkljaja pod maastrichtsko raven treh odstotkov BDP do leta 2013.
Podatki o gibanju javnofinančnega primanjkljaja kažejo, da Pahorjeva vlada ni izpolnila danih zavez evropski komisiji, da bo letos javnofinančni primanjkljaj znižala na 4,2 odstotka BDP, medtem ko je evropska komisija sporočila, da bo ta dejansko veliko višji, in sicer 5,7 odstotka BDP (glej graf Javnofinančni primanjkljaj Slovenije).
Evropska komisija tudi ugotavlja, da se proračunski primanjkljaj v državah evrske skupine znižuje veliko hitreje kot v Sloveniji in da bo leta 2013 padel pod dopusten maastrichtski kriterij treh odstotkov BDP, medtem ko za našo državo napoveduje ravno nasprotno vnovično rast primanjkljaja.
Kazen za neizpolnjene zaveze
Poročilo evropske komisije o Sloveniji je mednarodnim finančnim trgom, bonitetnim agencijam in evropski komisiji prineslo črnogledo informacijo, da naša država ni verodostojna pri napovedanem zmanjševanju proračunskega primanjkljaja in stabilizaciji javnih financ.
Poročilu evropske komisije o alarmantnih razmerah v naših javnih financah je sledil petkov skokovit skok zahtevane donosnosti slovenske desetletne državne obveznice, ki je prebil mejo sedmih odstotkov in našo državo uvrstil ob bok ekonomsko bankrotiranih držav iz skupine PIIGS (Portugalska, Irska, Italija, Grčija, Španija).
…..
Povečanje politične negotovosti v državi je neposredna posledica Pahorjeve politične nesposobnosti, ki se je končala z razpadom koalicije, globoko politično krizo in predčasnimi volitvami.
Konec je
Analiza razlogov, ki jih bonitetni agenciji Moody’s in Fitch navajata za septembrsko znižanje bonitetnih ocen Slovenije, pokaže, da je ravno Pahorjevo vladanje ključni razlog za upad zaupanja v fiskalno stabilnost Slovenije in jesensko strmo zviševanje cene naših državnih obveznic.
Ekonomski bankrot se je najprej kazal v dejstvu, da je državo zgolj v pičlih treh letih zadolžil za osem milijard evrov, ob izteku Pahorjevega mandata pa so mednarodni finančni trgi njegovi vladi izrekli nezaupnico s silovitim dvigom zahtevane donosnosti slovenske obveznice in nas s tem postavili ob bok ekonomsko bankrotiranim državam skupine PIIGS.
Več: Finance
