Kovač: Jankovićeve Stožice so tempirana bančna bomba

Finance so konec avgusta v članku Župan Janković priznava: S Stožicami imamo težavo (168/2011) razkrile, da bankirji rešujejo podjetje Grep , ki je pred stečajem, z dodatnim posojilom.

Ker je Grep graditelj Jankovićevega megalomanskega političnega projekta v Stožicah, ki ga sestavljata športni park in še nezgrajen trgovinski center, nam stožiška finančna polomija najbolj nazorno napoveduje, kaj nas čaka, če bi Janković postal premier.

Bančni hazarderji v Stožicah

Lani junija sem v članku Bančnik Jašovič, vložite svoj denar v Stožice! (105/2010) na podlagi analize izredno visokega finančnega vzvoda Grepa opozoril, da se konzorcij slovenskih bank na čelu z državno NLB spušča v izredno tvegan posojilni posel, ki bo v prihodnosti lahko po žepu udaril slovenske davkoplačevalce.

Prvega bankirja NLB Boža Jašoviča sem zato pozval, naj ne kreditira Jankovićevega megalomanskega političnega projekta v Stožicah in upošteva lastna dolgoletna svarila o prezadolženosti slovenskega gospodarstva, ko je kot predstavnik Banke Slovenije v predkriznem obdobju debelih krav opozarjal na visoka tveganja naših bank pri kreditiranju prezadolženih gradbenih podjetij.

Ekscesna zadolženost Grepa

Banka Slovenije (BS), kjer je bil Jašovič zaposlen pred prihodom na čelo NLB, je v lanskem majskem poročilu o finančni stabilnosti zapisala, da so naša »podjetja stopila v finančno krizo visoko zadolžena« s finančnim vzvodom 1,6. Kot primer izjemno visoke zadolženosti je BS izpostavila gradbeni sektor s finančnim vzvodom, ki je lani dosegel 4,3. …….

Po podatkih AJPES je imel Grep konec lanskega leta nevzdržno visok finančni vzvod v višini kar 5,4, ki je presegal celo finančni vzvod izjemno zadolženega gradbenega sektorja. Grep je imel 168 milijonov evrov finančnih in poslovnih obveznosti ter samo 31 milijonov evrov kapitala.

Jašovič ni vložil svojega denarja v Stožice

……..

Namesto tega se je Jašovič skupaj s preostalimi bankirji spremenil v bančne hazarderje, ki so v Stožice vložili 100 milijonov evrov posojil. Banke pa še naprej hazardirajo, saj bodo po pisanju Financ ob zadnji 15-milijonski tranši v Grep vrgle še dodatnih 15 milijonov, ki bi jih moral zagotoviti sam Grep. Skupaj bodo tako banke v Stožice vložile kar 130 milijonov evrov.

Če bodo banke Grepu zdaj nakazale še dodatnih 30 milijonov evrov posojil, bo finančni vzvod tega podjetja poletel v nebo in še bolj presegel izredno visoko zadolženost gradbenega sektorja ter tudi sicer visoko zadolženega slovenskega gospodarstva.

Za Stožice 39 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja

Jankovićeve Stožice bodo ob predvidenih 130 milijonih evrov posojil pogoltnile še 39 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja.

Marca 2008 je MOL za zasebnega partnerja športno-trgovskega objekta Stožice izbral podjetje Grep, ki je za vstop v javno-zasebno partnerstvo ponudilo 81 milijonov evrov. Kljub znameniti Jankovićevi izjavi, ki jo je dal na začetku gradnje Stožic v intervjuju za Finance (206/2007) – »če kaj obvladam, so to investicije« -, so stroški gradnje javnega dela centra Stožice vzhajali kot pri gradnji avtocestnih predorov in poskočili s prvotno predvidenih 81 milijonov evrov na kar 120 milijonov evrov ali skoraj za polovico.

Ker so stroški gradnje športnega dela centra Stožice dejansko dosegli 120 milijonov evrov, bo moral MOL iz mestnega proračuna Grepu doplačati še 39 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja.

Investicijski projekt se je sprva financiral z neplačevanjem obveznosti dobaviteljem in pod- izvajalcem. Na koncu pa je račun izdan davkoplačevalcem v višini 39 milijonov evrov in slovenskim bankam v višini 130 milijonov evrov v obliki izredno tveganih bančnih posojil.

Janković, kje so nova tehnološka podjetja?

Stožiška investicija prinaša še eno pomembno lekcijo: banke bodo kljub kreditnemu krču in nekreditiranju preostalega gospodarstva v projekt vrgle 130 milijonov evrov, čeprav gre za projekt, ki ne prinaša nobene omembe vredne dodane vrednosti, s katero naj bi se investicija v prihodnje dejansko povrnila. Povrhu vsega pa politične investicije v športne objekte in trgovino zagotovo niso naložbe, ki bi Slovenijo izstrelile med globalne gospodarske igralce sveta.

Janković se po petih letih županovanja kot nekdaj nagrajeni menedžer za čuda ne hvali z novimi tehnološkimi parki in uspešnimi tehnološkimi podjetji v Ljubljani, ki bi po vzoru kakšnega Pipistrela nastali pod njegovo vladavino. Namesto tega se kiti z megalomansko športno naložbo v Stožicah, ki simbolizira življenje prek javnofinančnih in gospodarskih zmožnosti celotne družbe.

Kaj nas čaka pod Jankovićem

Janković je leta 2006 začel politično kariero z volilnim programom za Ljubljano z nasmehom, kjer je obljubil 22 predvolilnih objektov. Med njimi je bil medijsko najodmevnejši in ekonomsko najbolj potraten projekt Stožice.

Stožiška finančna polomija je pokazala pravi obraz politika Jankovića in razblinila mit o uspešnem menedžerju Jankoviću ter vse jasno opozorila, kaj nas na državni ravni čaka pri porabi davkoplačevalskega denarja in tveganih bančnih naložbah v megalomanske politične projekte, če bi Janković postal premier. Zato je za Slovenijo bolje, da Janković nikoli ne postane premier.

 Več: Finance