O motivaciji države, da popelje, pa naj stane kar hoče, mladeniče in mladenke v družbo znanja, ne gre dvomiti. V začetku letošnjega leta je študija OECD , ki pravi, da Slovenija glede na učinek za osnovno in srednje izobraževanje porabi preveč javnih sredstev, razjezila ministra Lukšiča. Pa tudi predsednik Sviza je jezno pozval vlado, da se opredeli (distancira) do študije. Da je govorjenje o potratni porabi denarja za šolajočo se deco pri nas politično neoportuno, je razvidno tudi iz dejstva, da kritik OECD za svoje ni vzela niti opozicija.
/ … /
Pred štirimi leti je svetovalna družba McKinsey naredila odmevno študijo o najuspešnejših šolskih sistemih in je v njej poudarila tri ključne ugotovitve:
– izobraževalni sistem je lahko le toliko dober, kolikor so dobri učitelji,
– izboljšave so možne le, če se izboljša proces poučevanja,
– dober sistem mora omogočiti vsakemu učencu, da uspe.
Kot starš imam na voljo omejen vzorec za presojo, koliko veljajo McKinsyjeve ugotovitve za Slovenijo. Rekel bi, da je učiteljski poklic pri nas še vedno dovolj spoštovan in da v glavnem pritegne dobre diplomante, ki so nadarjeni za poučevanje. Šole namenijo tudi dovolj pozornosti slabšim učencem. Izboljšave in precejšnja javnofinančna vlaganja pa verjetno niso bili namenjeni predvsem izboljšanju samega poučevanja in od tod očitki OECD o premalo učinkoviti porabi.
/ … /
Po času, ki je potreben za dokončanje študija, odstopamo od povprečja držav OECD v negativno smer. Delodajalci se pritožujejo nad nizko ravnijo pridobljenega znanja diplomantov. Učitelji tarnajo, ker javna sredstva ne sledijo povečanemu vpisu. Videti je, kot da je razpadel sistem spodbud, ki bi zagotovil ustrezno motivacijo vseh udeleženih v procesu univerzitetnega izobraževanja, in da sistem živi le od inercije. Cinično lahko ugotovimo, da je šele univerzitetni študij res prava priprava na življenje v sodobni slovenski družbi.
Več: Finance
