Ker javnomnenjske ankete kažejo, da velik del javnosti ne ceni dovolj mnenj “stroke”, niti ni posebej dojemljiv za racionalna jedra predlaganih zakonov, se v medijih razširja mnenje, da se bodo ljudje na referendumu odločali predvsem čustveno in skladno s prevladujočim pesimizmom in nezadovoljstvom z delom vlade.
…..
Zakoni, ki se obravnavajo na nedeljskem referendumu, niso del nekega jasnega programa, za katerega bi koalicija ali vsaj zmagovita stranka dobila mandat volivcev na parlamentarnih volitvah, ampak so nabor odzivov vlade na zdajšnjo problematiko. Če k referendumskemu trojčku prištejemo še referendum o zakonu o malem delu, bodo imeli volivci v razmeroma kratkem času možnost, da povedo svoje mnenje tudi o uspešnosti in učinkovitosti vladanja.
Tudi ko je vlada sama predlagala referendum o arbitražnem sporazumu s Hrvaško, je pričakovala in dobila od volivcev več kot le formalno soglasje k sporazumu. Dobila je mandat za nadaljevanje svoje politike glede reševanja razmejitve z Republiko Hrvaško. Večina volivcev se zaveda, da ji tudi referendumski trojček v nedeljo daje možnost, da izrazi svoje mnenje o delu vlade in da bo imel referendumski izid predvsem politične posledice. Za marsikoga bo to povsem racionalni in glavni razlog za udeležbo na referendumu.
…..
Arhivski in obveščevalni stroki navkljub pa obstajajo tudi volivci, ki a prióri odrekajo legitimnost delovanju obveščevalne službe nedemokratičnega režima v tujini in ne želijo niti na področju ravnanja z arhivi niti na katerem drugem področju legitimizirati kontinuitete takega delovanja v demokratični čas. Če so določeno ravnanje nadaljevale vse vlade po osamosvojitvi, to še ne pomeni, da ga vsi volivci morajo odobravati, ali da so neracionalni, ker kolateralni škodi navkljub želijo vsaj post festum uveljaviti popolno distanco do služb nekdanjega režima.
Več: Finance
