Kosovski krog se sklepa

1

Srbski premier Ivica Dačić, doma s Kosova, je prejšnji teden resignirano ugotovil, da se s Srbijo o statusu severnega dela nekdanje avtonomne pokrajine ne bo pogajal nihče več in da je na mizi samo še odločitev o izoblikovanem predlogu. Ki je za tamkajšnje Srbe slab.

Pred zidom 

Toda iz Dačićevih besed, “da se bo treba odločiti”, je razvidno, da izbire pravzaprav ni. Seveda bo Evropska unija potem velikodušna in bo balkanski državi med pogajanji pogledala skozi prste pri kakšnem nemara pomembnejšem, a simbolno manj obremenilnem vprašanju. Glede Kosova  ni po drugi strani nihče na Zahodu pripravljen Srbom popustiti prav nič. Severno Kosovo lahko postane samo del samostojne kosovske države, skupnost tamkajšnjih srbskih občin pa samo brezzobi “posvetovalni organ”.

Srbski premier ni mogel biti bolj jasen v izjavi, da Srbija zaveznikov zahodno od Rusije preprosto nima, ruska pomoč pa se doslej ni izkazala za kdo ve kako koristno in nič ne kaže, da bi lahko bilo v zadnjem, odločilnem krogu kako drugače.

Le ena resnična avtonomija

Seveda so Srbi v kosovski zgodbi zadnji, ki bi si zaslužili objokovanje svoje očitno nemile usode. Takrat, ko so še imeli škarje in platno povsem v svojih rokah, so s pozicije moči naredili vse, da bi se priskutili albanski večini in naredili sobivanje v prihodnje karseda težavno. A ne glede na to bi človek vsaj od Evropske unije, če že ne od ZDA, za katere je neodvisno Kosovo pač eden ne preštevilnih uspelih zunanjepolitičnih projektov v zadnjih dveh desetletjih, pričakoval več zdravega razuma. Predvsem spoznanje, da je v primerih, kot je kosovski, edino zagotovilo za učinkovito varovanje manjšin, v tem primeru srbske, načelo teritorialne avtonomije.

Omenjeno je zelo dobro vidno na Južnem Tirolskem, v Belgiji, Baskiji in še kje. Nasprotno cela kopica zgledov od Bosne in Hercegovine do Južne Afrike zgovorno priča, da se še ob tako visoko donečih v ustavne akte zapisanih načelih manjšinam piše slabo, če so odvisne od dobre volje večin in nimajo ozemeljske avtonomije.

In albanski večini na Kosovu, opogumljeni z brezpogojno podporo EU in ZDA, s katero se je že hvalil kosovski premier Thaci, še na misel ne bo prišlo, da bi šla kam naprej od črke na papirju. Kot ne bi naredila niti nobena druga večina.

Tako bo na Kosovu sicer še dolgo veliko dvo- in večjezičnih napisov in za izpolnitev kvot veliko voljnih srbskih predstavnikov v oblastnih organih, Srbov na severu Kosova (in drugod) pa bo vse manj. Krivično bi kajpak bilo, če ne bi v tem videli tudi popolnega poloma srbske politike. Nič ni ostalo od širokoustenja o Kosovu kot “večnem srcu” Srbije, ki da mora neokrnjeno ostati v mejah srbske države. Prepozno se je vsaj nekaterim posvetilo, da bi bilo moč morda za Srbijo rešiti vsaj ozemlje severno od Ibra. Zaverovani v svoj prav so zapravili celo  pošteno avtonomijo za rojake.

Foto: Balkan Witness

 


1 komentar

Comments are closed.