Korporativna propaganda in njeni komisarji

20
261

dnevnik ocvirkS puško in knjigo, se pravi s fizičnim ustrahovanjem in z indoktrinacijo, šolsko in medijsko, so prišli do oblasti in jo ohranjali vsi totalitarizmi prejšnjega stoletja. Tudi Islamska država, odličen učenec teh evropskih sekularnih predhodnikov, se je prav tako vzpostavila. Ko se je to prepletanje ustrahovanja in indoktrinacije v Evropi razvozlalo, je npr. Sovjetska zveza mirno razpadla, v jugoslovanskem primeru, pa je spregovorila puška, ko je indoktrinacija ni več delovala in so mediji ubrali drugo pesem. Kar je pogoj za nastanek in obstoj totalitarnega sistema in oblasti, je po definiciji nesprejemljivo za demokratični sistem in oblast. Ker demokracija ne more uporabljati puške proti svojemu suverenu – ljudstvu, ji ostane le knjiga, tj. prepričevanje.

Vendar tudi tu ne gre brez težav, če gre verjeti Alexu Careyu, ki je opozoril na dejstvo, da demokracijo in svobodo ogroža korporativna propaganda. V prejšnjem stoletju je namreč zaznal trojen povezan pojav: rast demokracije, rast korporativne oblasti in rast korporativne propagande, ki brani korporativno oblast pred demokracijo. Ta spoznanja je poglobil Noam Chomsky in njegovi uvidi pomagajo razumeti korporativno propagando oz. dominantne medije in medijsko sliko v Sloveniji. O medijski sceni v demokracijah pravi, da ni »nobene druge družbe, kjer bi prefinjen propagandni sistem tako učinkovito indoktriniral in nadzoroval družbene elite. Ta zasebni sistem vključuje medije, revije, ki oblikujejo intelektualna mnenja, in sodelovanje dela visoko izobraženega prebivalstva. Te ljudi je treba naslavljati ‘Komisarji’, kajti njihova bistvena funkcija je v tem, da vzpostavljajo in ohranjajo sistem doktrin in verovanj, ki bodo uničevale neodvisno misel in preprečevale pravo razumevanje in analizo državnih in globalnih institucij, zadev in politik.«

Ne manjka primerov, s katerimi bi lahko ponazorili upravičenost teh analiz pri nas. Tu se bom omejil na lastno izkušnjo. Avgusta in septembra so me ljudje spraševali, ali sem res izstopil iz Katoliške cerkve. Seveda sem presenečen in ogorčen to zanikal. Na vprašanje: od kod ti to, so vsi po vrsti odgovarjali, da je nekje pisalo, ali pa, da jim je nekdo povedal. Končno, sem le prišel do točne reference. To laž o izstopu je zapisal Iztok Klemenčič 10. avgusta 2015 v Dnevniku v Izjavi dneva: »Drago Ocvirk o Kučanu in pokrivanju s holokavstom« Avtor laži pravi: »Ocvirk je očitno pozabil na grozodejstva, ki jih je s križem in ognjem nad številnimi ljudstvi izvajala cerkev, iz katere je po 42 letih služenja izstopil, ker je dobil naraščaj.« S čim sem si prislužil takšno laž, podkrepljeno s sliko (Wanted!), da bi se ja vedelo, kako izgleda hudodelec. Vse to sem si prislužil z mislijo, ki sem jo izrekel v intervjuju za Časnik.si, kako bi lahko nekdanji predsednik Kučan, ki zagovarja spomin na grozote holokavsta, enako izjavil tudi v zvezi z grozotami komunizma pri nas.

Iz omenjenega intervjuja je razvidno, da sem član Cerkve. Ne glede na to, kaj je novinar dojel, bi pač moral svojo trditev preveriti, saj je to osnova novinarskega dela. Za takšno neprofesionalnost ni opravičila! Polega tega ni nič kaj profesionalno z lažjo diskreditirati avtorja, če se z njim ne strinjaš. Klemenčičeve laži in zavajanja bralcev si ne znam razlagati drugače, kakor da sem dregnil ob nekaj ali nekoga, ki je nedotakljiv in skrbno varovan. Novinar je tu preprosto reagiral kot Chomskyjev »komisar« skladno z potrebami korporativne oblasti in v duhu smernic korporativne propagande: diskreditirati in likvidirati vsak glas, ki ne tuli z volkovi in zanje. V tem me potrjuje tudi ponavljanje stereotipa o »grozodejstvih cerkve«. Tudi če je v tem stereotipu kaj res, to ne sme in ne more služiti kot opravičilo za druga grozodejstva, tudi komunistična ne. Ne nazadnje se človek sprašuje, zakaj mi obesi za vrat »grozodejstva« Cerkve, ko istočasno trdi, da sem jo zapustil in potemtakem nimam nič z njo. Tu gre za kršitev Kodeksa novinarjev Slovenije ne le glede mene, marveč tudi zaradi stereotipskega posploševanja v zvezi s Cerkvijo. V stališču Društva novinarjev Slovenije do beguncev smo namreč nedavno brali javni poziv: »Novinarje in medije pa še posebej pozivamo, da spoštujejo etične standarde, ki jih predpisuje Kodeks novinarjev Slovenije in se izogibajo narodnostnim, rasnim, verskim, geografskim in drugim stereotipom.« Zato je upravičeno vprašanje, kako bi se Klemenčič in drugi razpisali o islamofobiji, če bi to, kar je pripisal Cerkvi, naslovili na islam: »X.Y. je očitno pozabil na grozodejstva, ki jih je z mečem in ognjem nad številnimi ljudstvi izvajala uma, tj. islamska skupnost.«

Komisar korporativne propagande se je samodejno sprožil v zaščito lika in dela človeka, ki simbolizira korporativno oblast pri nas. Težko je prezreti, da se to dogaja v času, ko korporativna oblast ob neverjetni korporativni propagandi lansira v slovensko orbito Milana Kučana kot zvezdo trajnico, ki nas je že doslej vodila v lepšo prihodnost in bo zdaj na našem vrednostnem in političnem nebu to počela še bolj učinkovito. Le knjigo dirigenta orkestra korporativne mitologije Milan Kučan, Prvi predsednik je treba vzeti roke in obstrmeti nad njegovimi dejanji. Tako bomo (laže) pozabili, da nas je ta korporativna oblast z zvezdnikom Kučanom na čelu, uspela zablokirati do te mere, da so nas prehiteli še zadnji razvojni zamudniki v EU. Namesto opajanja z Repetovim čarobnim napitkom, bi bilo neprimerno bolje, če bi slovenski državljani, – tako kot to svetuje državljanom demokratičnih družb Chomsky, – »šli v tečaj intelektualne samoobrambe, da bi sami sebe zavarovali pred manipulacijami in nadzorom in da bi postavili temelje za smiselno demokracijo.«

P.S.:
Ko sem 14. septembra urgiral na Dnevniku, so s spletne strani umaknili laž o meni, pustili pa stereotip o Cerkvi. Razmišljam, da bi se pritožil na Novinarsko častno razsodišče, a kaj ko težko verjamem, da ni ta del korporativne propagande, ali po domače: Vrana vrani ne izkljuje oči. Naj grem na sodišče, kot so mi svetovali nekateri? Kdo mi more zagotoviti, da ta niso del korporativne oblasti? Kljub vsemu pa verjamem, da so posamezniki močnejši od korporativne oblasti in njene propagande in da bodo tudi to sesuli, kot so totalitarizem. Nekaj novinarjev je vseeno, ki so »pri čuvaji« demokracije, ne pa zgolj »dvorni pudlji in ščeneta«, ki se zaletavajo v vsakega, ki se ne prilizuje njihovemu gospodarju. Verjamem, da je tudi kaj sodnikov, ki delijo pravico, ne glede na ukaze oblasti. Chomsky še opozarja, da takšnim posameznikom ni mehko postlano: »Ni verjetno, da bi novinarji, ki stopijo v sistem, uspeli, razen če se prilagodijo tem ideološkim pritiskom tako, da ponotranjijo njegove vrednote. Ni lahko govoriti eno in misliti drugo, in tiste, ki se ne uspejo prilagoditi, bodo poskušali odstraniti s preizkušenimi mehanizmi.«

20 KOMENTARJI

  1. Odlično, strokovno prebojno.

    V Sloveniji nam s fašističnim korporativizmom vlada komunistična oligarhija, kjer je Kučan lutka. Mediji, sodišča, država so že zdavnaj ugrabljeni s strani crony, tovarišijskih, mafijskih kapitalistov. Tudi politika je en sam cenen in za mafijci neškodljiv teater. Ljudje pa neumni in zmanipulirati v vzorce sovraštva, ki jim preprečuje konstruktivni boj proti Mafiji.

    “… ne pa zgolj »dvorni pudlji in ščeneta«, ki se zaletavajo v vsakega, ki se ne prilizuje njihovemu gospodarju… ”

    Edina napaka. Gospodar je pozitivna beseda. Mafijski Gospodovalec je negativna beseda. Gospodar je konstruktiven, podjetnik, spoštuje delavce, partnerje, stranke. Gospodovalec pa ne zna gospodariti in zna samo grabiti, parazitirati, manipulirati s svojimi zločestimi igrami in triki.

    Tudi na tem forumu je polno [odstranil admin], ki branijo svojega Gospodovalca do nezavesti, in s tem tudi oligarhijo, sistem.

    • Ljudje pa neumni in zmanipulirati v vzorce sovraštva, ki jim preprečuje konstruktivni boj proti Mafiji.
      *****

      Lepa ponazoritev odnosa: Pavel – sds(Janša)

      • Nočeš razumeti. SDS govori o številnih vrednotah, ki jih jaz zagovarjam. Tudi stanje v Sloveniji vsaj v 80 odstotkih kvalitetno ugotavlja.

        Jaz samo ne podpiram Gospodovalcev. Zato JJ ne podpiram VEČ, pa sem ga 3x volil v zadnjih 20 letih, čeprav mi nikoli ni bil simpatičen. Ne podpiram ga, ker nima rezultatov in ker uporablja komunistična orodja vladanja. Ga ne sovražim, me pa številni pudeljčki in besna ščeneta zato sovražno oblajate s sovražnimi z merljiv kami :komunistom, izdajalci, zmedencem,… Čeprav dobro veste, da nisem.

        • Pavel, vse o tvojem odnosu do sds in Janše povedo te tvoje besede :

          “Šturm je jasno povedal, da pravno ni kriv. A tega večino Slovencev vključno z menoj ne verjame.”

          Tvoj pogled ni več kritično razumski ampak poln čustev.

          • ???

            Kaj je v tej povedi čustvenega? Je samo nekaj dejstev:
            a) JJ je nedolžen
            b) večina Slovencev meni, da je JJ kriv in
            c) Pavel sodi med večino Slovencev

          • Tako je kot je Alfe napisal. Naštevam dejstva. JJ je pravno čist. Za to se ima zahvaliti nestrokovnim in slabim tožilcem in sodnikom.

            US so bili ravno dovolj strokovni, da so pošteno povedali, da je vse skupaj ništerc.

            Večina Slovencev pa nasploh misli, da je JJ pokvarjen in umazan, tudi morda s Patrio. A tega ne more dokazati. Osebno mislim, da komunistom ni v interesu, da je JJ dokazano v zaporu. Jim več koristi takole vmes.

            No, iz dejstev sem prišel na špekulacije in sume.

            Dejstvo je, da je JJ pravno čist in da je bil proces pa tria skrpucalo in montiran komunistični proces.

            A večina Slovencev (ki ne služimo Gospodovalcem) meni, da JJ je korumpiran. Saj so vsi komunisti in socialisti korumpirani po defaultu.

          • Dejstva je potrebno interpretirati. Pri tem pa hitro preideš v psihoanalizo Janše in naprej psihoanalitične skorumpiranosti. Od tega nima nihče nič. To ni kritika.

          • Kje je kakšna psihoanaliza? Zakaj spin doktorji SDS sedaj Janšo prodajajo v medijih kot sočutnega in nežnega očija?

            So pa res naivni, da hočejo tanker obrniti za 180 stopinj, ko je 60 let premočno in suvereno plul.

      • Mali Martin s psihopati se ne ukvarjaj,škoda časa,na tem forumu ne bi pričakoval toliko zlobe,ki jo zmorejo nekateri,če pa že pljujejo po človeku,
        naj to počno javno in se podpišejo pod svoja podla podtikanja.Kaj konkretno
        hudega je napravil človek,ki ga prisrčno sprejeme kraljica belih poljan,ki
        ima veličastno plejado vrhunskih uspehov!

  2. G. Ocvir, le kje ste živeli do sedaj? Zdaj slišim od vas pametne besede, nekoč pa … Za vse je bil kriv narod sam, za vse smo si bili krivi sami. A zdaj vas je oplazil kačji jezik, zdaj se pa znate ustaviti in ozreti. Zdaj znate biti mali človek.

    • Ja res je Zdravko, narod si je kriv za vse sam… ali kot je Cankar napisal..Saj to je povsem razumljivo. Volitve so tipični pokazatelj tega. Odločajo največ tisti, ki sploh ne gredo na volitve, ker se pač strinjajo s stanjem kot je. Veste g. Ocvirk je spoznal radosti svetega zakona v letih,ko drugi (mislim da tudi on) uživajo že pokojnino. Uradna Cerkev, mu je menda uredila vse potrebno, da se je cerkveno poročil. Zakaj pa je skočil pokonci zaradi zapisa. Če bi naredil vojaško primerjavo. On ni sedaj več oficir ampak še samo vojak Cerkve. Recimo da je dobil časten odpust. Zdaj pa pride neka zlobna novica, da ni več kristjan. To pa lahko primerjamo z nečastnim odpustom iz vojske. Ampak veste z malce sarkazma lahko mirno napiše pod uradno titulo zaslužni profesor ljubljanske Univerze, nekdanji duhovnik in novopečeni oče. Je pa zanimivo, kako se nekateri nekdanji duhovniki branijo tega naziva. Zadnjič sem bral reference enega bivšega duhovnika, ki so napisane tako kot, da se je samo izobraževal v tem kar dela. Potem pa je tako na koncu kot malce sramežljivo napisano, da je bil duhovnik. Ne vem zakaj jih je tega skoraj sram.
      Ali to da so podlegli ženskim čarom. Če bi bili navadni kristjani in bi šli v postopek cerkvene ločitve no potem bi se lahko zopet poročili po kar nekaj letih. Če pa si duhovnik pa dobiš spregled takoj. Čista hinavščina uradne cerkve.

  3. Mene še vedno preseneča, koliko ljudi verjame našim medijem. Iz moje lastne izkušnje vem, da lažejo in znajo laž ponavljati tako dolgo, da se prime, posebno če je na drugi strani nekdo, ki misli s svojo glavo in moti njihovo svetohlinsko korporativnost. Braniki “pridobitev revolucije” (pobili so prejšnje obalstnike, pokradli njihovo premoženje in prevzeli oblast) so pač edini posvečeni, da govorijo o tem, kaj je prav in kaj ne. Za njih je to, da so v Sloveniji v mesecu dni brez sodbe pobili nekaj deset tisoč ljudi , napaka (če jim prisluhnete, boste slišali: “Še premalo smo jih!”), če pa je Cerkev na sodnih procesih v dvesto letih zažgala tisoč “čarovnic”, pa največji zločin!

    Vatli, s katerimi merijo, so pač njihovi!

    In takšni so tudi njihovi mediji!!!

    • Ja, je treba biti z njim zelo previden. Jaz ga malo berem, ker vedno poskrbi, da ne pove nič. Kaj naj z Julijem Cezarjem, danes? Če sploh drži to kar pravi. Večina rimske zgodovine je zgolj špekulacija.
      Spada med tiste salonske intelektualce in akademike, ki nimajo nobene odgovornosti, pametni so pa ko sam hudič.

  4. Ja, mislim, da avtorju vednarle ne uspe svojo refleksijo pripeljati do konca in da nekako počne podobno kot sam očita temu novnvarju oz. Dnevniku.

    Jaz bi temu novinarju stopil najprej v “bran”, ker ne verjamem, da je dejansko zavestno lagal, problem je po moje drugje in sicer v njegovi neizobraženosti. Žal je v Sloveniji tako, da imamo ogromno novinarjev, ki so v osnovi veliki neizobraženci in ne razumejo osnovnih zadev o stvareh, o katerih potem celo ustvarjajo javno mnenje. V tem primeru je po moje preprosto šlo za to, da tale novinar ne loči med izstopom iz duhovniškega stanu, kar se je pri avtorju članka zgodilo in izstopu iz članstva KC. Izstop avtorja članka iz duhovnišlega stanu, o katerem je verjento tale novinar nekje kaj prebral, je tako enačil z izstopom iz KC.

    Da se razumemo. Tale “izjava dneva” na Dnevniku oziroma komentnar k tej izjavi je sramoten osebni napad in hkrati dejansko izrazito propagandno ideološki in podpira tezo, ki sem jo zapisal zgoraj, da imamo v Sloveniji ogromno nesposobnih novinarjev ali pa le novinarjev brez hrbtenice.

    Ampak problem je v tem, da avtor zgornjega članka dejansko počne isto, kar očita temu novinarju, morda zgolj bolj prikrito in seveda manj osebno.

    Poglejte kaj zapiše:

    “S puško in knjigo, se pravi s fizičnim ustrahovanjem in z indoktrinacijo, šolsko in medijsko, so prišli do oblasti in jo ohranjali vsi totalitarizmi prejšnjega stoletja. Tudi Islamska država, odličen učenec teh evropskih sekularnih predhodnikov, se je prav tako vzpostavila.”

    V dveh stavkih dejansko diskriditira, z očitnim zavajanjem, lahko bi rekli tudi z lažjo, če bi bili preveč kritični, dva, očitno njegovi ideologiji sovražna elementa: sekularizem in islam. Namreč, noben totalitarni sistem prejšnjega stoletja nima s sekularizmom nič opraviti oz. sekularizem k zločinskosti teh totalitarnih sistemov ni propomogel popolnoma nič. Zakaj ga avtor omenja in mu s tem očitno pripisuje zločinskost? Ves zahodni demokratični in razviti svet je sekularen, EU je praktično v celoti sekularna. Nesekularna je pa npr. ravno Islamska država. A ni ironično? Morda ima avtor članka podoben problem, kot novinar, torej pomanjkanje izobraženosti in dejansko sploh ne ve, kaj sekularizem pomeni.

    Nadalje, avtor pravi, da naj bi ta Islamska država bila učenec totalitarnih režimov, kar pomeni, da mu očitno zgodovinski spomin ne seže dlje kot kakšnih 100 let. Islamska država hoče vzpostaviti t.i. kalifat. To pa je versko politična družbena forma, ki se je razvila in obstajala veliko pred totalitarizmi prejšnjega stoletja in ki dejansko pomeni popolno oblast neke verske ideologije. Takšno stanje smo pa tudi v Evropi že izkusili in spet veliko pred 20. stoletjem in to v času krščanskega totalitarizma, ko je KC, ravno tako kot avtor piše, s fizičnim ustrahovanjem, npr. sežiganjem živih ljudi in indoktrinacijo (cenzuro, požiganjem knjig, preganjanjem “krivoverskih” idej) prišla na oblast in jo ohranjala dejansko vse do razsvetljenstva.

    S tem se postavi vprašanje, zakaj avtor tega dejstva ne omenja? Ja, mogoče je “srednji vek” res preveč odaljen, da bi bil aktualen, ampak saj tudi totalitarizmov iz prejšnjega stoletja v Evropi ni več, da bi bili ti lahko kaj posebej aktualni v diskurzu s političnimi in ideološkimi nasprotniki današnjega časa. Razen seveda če nismo v vlogi komisarjev, ki širijo korporativno propagando.

    In če torej zaključimo. Ocvirk ima popolnoma prav. Povojni komunistični poboji so enako zločinski kot je bil holokavst in se jih enako ne sme pozabiti. Ampak hkrati je Ocvirk očitno pozabil, da je Kučan nekoč in nekje govoril tudi o teh pobojih in je med drugim izjavil tudi naslednje: ” Pozabiti ne smemo in ne moremo ničesar.” Te besede je Kučan izrekel 8. julija, 1990 na Spravni slovesnosti v Kočevskem rogu. In ko to vemo, potem postane ta izjava Draga Ocvirka o Kučanu, nad katero se je ta nesrečni neizobraženi novinar Dnevnika izživljal, podobno korporativno propagandna. Ali pa se Dragu Ocvirku zdi, da bi moral Kučan omeniti komunistične zločine vsakič, ko omeni kakšen zločin? In zakaj potem Drago Ocvirk ne omenja zločinov KC vsakič, kot omenja zločine?

    Torej, a Drago Ocvirk res ne uvidi, da je očitek Kučanu, da je pri govoro o holokavstu pozabil omeniti tudi komunistične zločine, podobno (ne)legitimen in (ne)dobronameren kot očitek tega novinarja njemu, da bi moral, ko govori o komunističnih in nacističnih zločinih omeniti tudi zločine KC?

    Tako da imam jaz občutek, da če Drago Ocvirk ne bi ravnal kot komisar korporativne propagande v primeru izjave Kučana, potem tudi tale Dnevnikov novinar ne bi dobil priložnosti, da na to korporativno propagando odgovori z korporativno propagando.

    Skratka, najprej je treba pometati pred lastnim pragom.

    • Kako pometati najprej pred svojim pragom? Novinar ne sme navajati o neki osebi lažnih podatkov in pika. Ti odrekaš torej obrekovani osebi pravico, da bi se branila pred lažno medijsko navedbo o njej sami?

      Konkretno izmisleku o izstopu iz Katoliške cerkve nekega duhovnika redovnika, ki v resnici samo zapustil svoj stan in si ustvaril družino. Mislim, da napaka ni bila namerna, torej zavestna manipulacija. Novinar si z lažnimi podatki namreč sam pljuva v skledo in si kvari ugled. Menda nihče tega zavestno ne bi delal, če že nima zadržkov do klevetanja neke osebe.

      Pač pa novinar Klemenčič razodeva predvsem, kako malo osnovnega znanja se danes v medijskem svetu od nekoga zahteva, ko se loti konkretnega vprašanja. O veri ali Cerkvi enostavno pojma nimajo in se vendar čutijo kompetentne o tem pisati. Ob takih kriterijih profesionalnosti je Slovenija pač tam, kjer je. Vse bolj na dnu Evrope.

      • Ja, poglej ga ti zlomka. Ne smemo navajati o neki osebi lažnih podatkov in pika, praviš? Zakaj pa ti o meni lažeš, da odrekam obrekovani osebi pravico, da se bi branila pred lažno medijsko navedbo o njej? A lahko to svojo laž utemeljiš in v mojem tekstu pokažeš na tisti del, kjer naj bi to Dragu Ocvirku odrekal, kar mi lažnjivo podtikaš? 🙂 Še posebej zato, ker sem tale zapis v Dnevniku jasno označil za sramotnega.

        V ostalih dveh odstavkih pa dejansko ponavljaš trditve, ki sem jih že sam zapisal.

  5. Dober članek, ker na konkretnem primeru pokaže bistvo slovenske realnosti: do kraja sprevrženo medijsko krajino.

    En primer, ob katerem se bo vsakdo lahko prepričal, kaj govorim: Kadar na TV poročajo o Janši, voditelji oddaj in novinarji to vselej počnejo s povišanim glasom. Sublimilnost takšnega poročanja je jasna. Slovenskim volilnim slabičem je na prikrit način sporočeno, da se fašist Janša ponovno polašča oblasti in smo potemtakem ponovno v vojnem stanju.

    Naši “osrednji” mediji (v resnici gre za ultralevičarsko-sprevržene medije, ki so podtaknjeni v osrednjost) so druga beseda za škandaloznost.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite