Janez Juhant: Na poti zahtevnega dialoga

14
Janez Juhant: Na etično osveščenih, kulturno izobraženih, dobronamernih in dialogu privrženih državljanih, se gradi skupno dobro in blaginja države. Vsak je za to odgovoren na svojem mestu, v družini, sosedstvu, na delovnem mestu. Vodilni v družbi in tudi v Cerkvi pa naj sistemsko spodbujajo to prenovo za osvobojeno Slovenijo.

Ob stoti obletnici plebiscita bodo na avstrijskem Koroškem številne slovesnosti. Čeprav obema narodoma pomeni plebiscit različno, iščejo (težaven) skupni jezik za obhajanje obletnice in spomin na pobite. Usmerjal naj bi v sodelovanje za  prihodnost in omogočal presegati delitve, ki jih je povzročila boleča preteklost.

Je koroško iskanje skupnega jezika lahko tudi upanje tudi za sodelovanje v Sloveniji

Je to lahko znamenje in upanje tudi za sodelovanje v Sloveniji, ker desetletja trpimo za posledicami delitve iz revolucije. DEMOS je ob osamosvojitvi uspel združiti različne sile za skupni napor ustanovitve države. A še danes se ne čutimo kot organska celota, da bi se vsi, predvsem pa odgovorni kot sodniki, novinarji, upravni delavci in uradniki, zavzemali za splošni blagor in korist vseh.

Razveseljivo, da v teh odločilnih dneh  samostojni podjetniki, razumniki, tudi razočarani volivci, ki si želijo urejeno Slovenijo, upravičeno terjajo od strank stabilno  politiko in vlado, ki bo spodbujala  gospodarstvo in urejevala druga življenjska področja države: zdravstvo, upravo in najbolj akutno in aktualno področje prihodnosti, znosne pogoje za življenje starostnikov. Demokratičnost sicer lahko tolerira tudi peticijo proti tem težnjam. Ni pa sprejemljiv način navijaškega propagandističnega nastopaštva, ki meji že na sovražni govor in ga še bolj zaostruje sum pritiskov prek vzvodov legitimne oblasti, ki brez avtoritete pač ni mogoča. Upravičen je torej dvom glede demokratičnosti in akademske intelektualne poštenosti teh zahtev. Žal se je tudi nacionalna RTV spustila pod nivo pravil in dostojnosti, ko je ne le sporočila njihov glas, pač pa v oddaji celo dopustila sovražni govor in žaljenje.

Očitno je politična kulisa, v kateri je zatajil glavni igralec, agonijo Slovenije pripeljala do vrelišča. V družbi in Cerkvi dozoreva čas za dogovor, konstruktivnost, dolgoročnost, spodbujanje samostojnosti, sposobnosti, odgovornosti in zavzemanja za državljane. Kot opozarja medijski analitik Čirič, je med volivci sicer velika želja po spremembah, a ne dovolj usposobljenosti in pripravljenosti, da bi se sami ustrezno odzivali na zahtevne spremembe. Spreminjati totalitarne »samoupravne« vzorce je bolj zahtevno kot zgolj zavajanje, saj so nekoč drugi (nekateri bi to še vedno radi!) odločali namesto nas.

Treba je brati znamenja časa in se strateško odzivati

Spremembe ovira strah pred izgubo malih ali velikih privilegijev, nagrad, časti ali položajev ter vzdržuje negativno selekcijo, slabi pa samostojnost, iznajdljivost ter podjetnost  oseb in skupin. Očitno je to vzrok nasprotovanja novi konstruktivni vladi za tvorno nacionalno delovanje. Usedline omenjene miselnosti še delujejo v finančnih, medijskih, sodnih, uradniških in drugih, tudi »nevladnih« strukturah. Pobuda podjetnikov je izraz volje Slovencev in državljanov, ki hočejo Slovenijo kot razvito samostojno državo z blaginjo za vse.

Nacionalna RTV je dolžna verodostojno zastopati interese Slovenije in vseh državljanov!

Čas in razmere so zahtevne, a treba je brati znamenja časa in se strateško odzivati. To nam gre težko od rok tudi v Cerkvi, čeprav  nas evangelij stalno spodbuja za to. Tudi papež Frančišek se spoprijema z neživljenjskimi in togimi navadami in razvadami v Cerkvi, kar potrjujejo sklepi sinode o Amazoniji. Tako družbo kot Cerkev v Sloveniji držijo usedline polpreteklih omrežij in je sprememba zato toliko bolj zahtevna. Le medsebojnem zaupanju bomo vsi gradili državo. Kristjani smo v veri v Boga kot sol zemlje in luč sveta in upam vsaj malo kot svetilnik narodu in državi, za kar spodbujajo škofje v pastirskem pismu.

Družbeno-politične spremembe se dogajajo  v sodelovanju, vzajemnosti in spravi med ljudmi, ne z ideološko-političnimi pritiski in ohranjanjem (pol)preteklosti. Demokratično kulturo je zato treba očiščevati totalitarnih in drugih razvad in mehanizmov. Ali podpisniki proti novi vladi tega nočejo?

Na etično osveščenih, kulturno izobraženih, dobronamernih in dialogu privrženih državljanih, se gradi skupno dobro in blaginja države. Vsak je za to odgovoren na svojem mestu, v družini, sosedstvu, na delovnem mestu. Vodilni v družbi in tudi v Cerkvi pa naj sistemsko spodbujajo to prenovo za osvobojeno Slovenijo.

14 KOMENTARJI

  1. Katoliška Cerkev je edina institucija na svetu, kateri je bila dana resnica od Boga. Zato mora Katoliška Cerkev učiti svet in ljudi, ne pa se iti dialog z njimi. Ne moreta se iti dialoga resnica in laž, Kristus in satan, Katoliška Cerkev in svet.
    Dokler se ne bo uvidelo zmot II. Vatikanskega koncila in koncilskih in pokoncilskih ”papežev” ne bo bolje.

    • Komunisti mislijo, da jim je bila dana oblast, vi, da vam je bila dana resnica. Med vami in komunisti ni posebne razlike. V resnici nihče nima abonmaja na oblast in nobena inštitucija nima v lasti resnice. Resnica obstaja ne glede na katerokoli inštitucijo. Vsem je na voljo in vsem je dostopna, če je človek zrel zanjo. Človek pride do resnice, ko se sreča z Bogom. Vse drugo je utvara in babilonska zmeda.

      • Amen, Tine, in vendar NI vsak sprejemljiv za Resnico !!! ! !!! Torej, četudi jo vsak lahko najde, pa Ni vsakomur dana , Kajti ne samo , da jo vsak ne zna Ceniti, temveč jo Marsikdo niti ne zmore Razumeti. Ravno Zato pa jo Bog Ne podeljuje kar vsakomur , ker na srečo Ni tako Neumen kot mi.
        In še nagradno vprašanje : ” Kaj Je Resnica ? ”
        Mir naj vam bo, vse do Drugega Prihoda v tem Desetletju, takoj za Koncem “sveta” v tem desetletju.

    • AAAMEEENNN !!! ! !!! DOOOBRO POVEDANO !!! ! !!! TOREJ, : ČETUDI JE BILA PRVA RESNICA DANA KATOLIŠKI CERKVI, PA TO ŠE NE POMENI, DA JE TA CERKEV REŠENA VSEH ZMOT V KATERE JE ZABREDLA !!! ! !!! Na srečo, bo ta naša uboga Bolana “mati” (cerkev) še rešena, vendar Šele Po Koncu “sveta” . Mir vam bodi, vse do Drugega Prihoda v tem desetletju, takoj za Koncem “sveta” v tem desetletju.

  2. Iz srca pohvalim Tinetov zapis. Novorojence mojih prijateljev in znancev imam navado počastiti s temile besedami: …da bi novi človek neumorno segal po resnici in dobroti! Verjamem, da bo le tako lahko srečen. — Vemo pa, kako obremenjeni s človeškimi slabostmi pridemo na svet.Cerkev govori o izvirnem grehu. Imamo pa možnosti nič koliko, da ne le rastemo, ampak se tudi vzgajamo. Cerkev kot oznanjevalka ponuja najboljšo možno vzgojo. Zakaj se mnogi oddaljijo od nje? Zato, ker ne ponuja enostavnih receptov za srečo. Graditi sebe v odpovedi grehu, gledati v sočloveku brata, se presegati v dejavni ljubezni…Težka naloga! Težka, a odrešujoča! Odrešujoča že zato, ker čutim, da je pot prava in na tej poti uživam kot romar, v potu svojega obraza, bolj kot na cilju samem. Mali cilji doseženi iz dneva v dan, hoja pa bolj kot ne utrujajoča, po ostrih kamnih, bos…Ampak grem naprej! To je pa vera. Vredno je potruditi se, da nam svetilka na poti ne ugasne.

    • Amen.
      Vendar : Kje pa je Cilj ??
      Mir vam bodi, vse do Drugega Prihoda v tem desetletju, takoj za Koncem “sveta” v tem desetletju.

  3. V članku berem: “Je znamenje in upanje tudi za sodelovanje v Sloveniji, ker desetletja trpimo za posledicami delitve iz revolucije.” (????)
    Proslave ZB NOB ne vodijo do sprave
    DRUŽINA, 11. maj 2018
    Na praznik »Dan upora proti okupatorju«, ki je ustvarjen po meri ZB NOB, saj slavi upor, ko ga še ni bilo, in deli Slovence, je bila v Ribnici spominska slovesnost ob 75. letnici bitke v Jelenovem žlebu. To je bila največja partizanska zmaga nad italijanskim okupatorjem. Govorniki so bili: ribniški župan Jože Levstek (SDS), predsednik ZB NOB Slovenije, Tit Turnšek, zgodovinar dr. Martin Premk in Daniel Divjak predsednik ZB NOB Ribnica. Vsi govorci so poudarili velik pomen partizanskega upora, ki da je edinstven v Evropi, in naj bi bil odločilen za kapitulacijo okupatorjev oz. osvoboditev Slovenije. Upor naj bi bil temelj za nastanek samostojne države RS, i.p. Kritični pa so bili do stanja v RS, do hlapčevstva in podrejanja kapitalu in služenju interesom EU i.p. To da uničuje državo. ZB NOB tega ne bo dovolila. Sprava s kolaboranti in izdajalci ni mogoča, je sporočilo ZB NOB. Nihče od govornikov pa ni omenil, da je med okupacijo in še po vojni potekala tudi državljanska vojna, ni poudaril demokracije in sprejete tržne ekonomije. Podelili so priznanja za sodelovanje in za ohranjanje spomina na te dogodke. Predsednik ZB,Tit Turnšek, je podelil priznanje tudi ribniškemu županu Jožetu Levstku, SDS. Občina je torej sodelovala in omogočila proslavo, kjer je ZB obtoževala demokracijo in njene nosilce in privržence, češ da delamo veliko škodo Sloveniji. Kot pionir ribniškega Demosa in SKD sem bil zelo pretresen in zgrožen ob ocenah govornikov, kako pogubno deluje za Slovenijo novi družbeni red, to je demokracija in njeni nosilci in zagovorniki. Slovesnost za največjo zmago nad italijanskim okupatorjem bi morala organizirati država ali vsaj občina, ki sta dobili mandat na volitvah. ZB tega nima. Država in občina Ribnica pa proslavo prepuščata ZB NOB, ki jo izvede za svoje cilje, po svojih merilih. Tako lahko še naprej obsoja kolaborante, izdajalce naroda in zahodne imperialiste«, pri tem pa jim demokratično izvoljena oblast celo pomaga in nič ne oporeka. Narobe svet, ki ni v prid demokraciji, ne državi. Še nekaj dejstev. V bitki v Jelenovem Žlebu je padlo 105 Italijanov, 102 pa sta bila ranjena. Ranjenih pa je bilo tudi 20 partizanov. Med vojno in revolucionarno vihro je umrlo ca. 100.000 Slovencev. Ko se resnično odločimo za spravo, tudi nasprotniku priznamo, kar mu gre. Ne pripisujemo mu le zlobo za njegovo ravnanje. Obe strani morata priznati državljansko vojno, sicer se sprava odmika. ”Levica in desnica pustita partizanstvo zagrenjenim društvom in s tem tudi trajno revolucijo”, pravi mag. Andreje Poznič, teolog in publicist. To žal ustreza politiki, ne pa državljanom. Katera stranka pa še stavi na spravo? Spravo lahko okliče le izvoljeno vodstvo države. Po spravi ni zmagovalca. Zločine obsodi sodišče. Spoštujmo upor proti okupatorju, koliko ga je bilo, tudi v Jelenovem žlebu. Vsi pa obžalujmo državljansko vojno. To je pot za spravo in perspektivo Slovenije! Proslave ZB NOB ne vodijo do sprave in napredka.
    Franc Mihič, Ribnica
    Objava tudi v :
    https://www.casnik.si/tit-turnsek-sprave-ne-bo/
    http://www.publishwall.si/franc.mihi%C4%8D/post/367269/proslave-zbb-nob-ne-vodijo-do-sprave-in-napredka-Slovenije

    Opomba: Ta prispevek ni doživel nikjer niti najmanjšega odmeva, kot da je z ravnanjem ZB NOB še naprej vse v najlepšem redu! Vsi »pomladniki« so bili in so še tiho o tem dogodku sodelovanja desne politike oz. SDS, ko se je skupaj s Titom Turnškom omadeževalo demokracijo in EU in obsojalo izdajalce….. Tako lahko torej Tit Turnšek in ZZB NOB nadaljujejo svoje delovanje in vztraja na »z izdajalci naroda ni mogoča sprava« in tako zavaja že tako razklan narod.

  4. »Na etično osveščenih, kulturno izobraženih, dobronamernih in dialogu privrženih državljanih, se gradi skupno dobro in blaginja države.« Berem v članku.
    »Papež je leto 2020 začel z ostro obsodbo nasilja nad ženskami. Vsako nasilje nad žensko je oskrunjenje Boga. Obsodil je pogosto žrtvovanje ženskega telesa na profanih oltarjih v dobiček usmerjene industrije, kot sta oglaševanje in pornografija«, berem na spletni strani Ognjišča.

    »Refleksijo o tem, kako se je lahko zgodilo, da smo pokleknili pred denarjem, bi morali voditi Družina in Ognjišče, da bi lahko vsi brali in sodelovali. Nobena krona jim ne bi padla z glave, le bolj bi bila podobna kakšni avstrijski ali italijanski cerkvi«, je bil kritičen p. Cestnik, ki je edini javno v Dnevniku pisal:«Podjetje T-2 je ponujalo največ pornografskih kanalov. Povsem jasno znamenje, da je Boga zamenjal drug Bog – denar. Kršili so prvo božjo zapoved.«

    Ne dražgoški mitingi, pornografija in zaslužek za vsako ceno je tisto, kar danes pogublja duše«, tako mag. Branko Cestnik, pater, v DRUŽINI leta 2007. V cerkvi nobenega resnega odziva.

    V NEDELU, 22. decembra 2019, pater pravi:»Cerkev si je po padcu komunizma želela večje finančne samostojnosti. Zato so zgodbo predstavljali tudi tako, da je treba zgraditi finančno zaledje, vendar se je očitno pojavil pohlep«.
    Prof. dr. Vinko Potočnik, teolog in pedagog,v Delu, 22. decembra 2019, ugotavlja:« Močno zastopana je bila smer tistih, ki so videli nadaljevanje poti tam, kjer je prenehala z zmago socialistične revolucije, torej pot klerikalne in institucionalno močne Cerkve. Denacionalizacija naj bi pripomogla k temu, da bo Cerkev znova bogata in močna. Največ prostora je zavzela prav močna in politično vplivna Cerkev in celotna Cerkev javno prepoznana kot bogata, kar lakomna. To je pokazal finančni polom mariborske škofije. Papež opozarja, da se izteka čas imperialni Cerkvi, ki svoje delovanje naslanja na moč in oblast.«.

  5. »Vodilni v družbi in tudi v Cerkvi pa naj sistemsko spodbujajo to prenovo za osvobojeno Slovenijo«, pravite torej prof. dr. J. Juhant .Ker so »vodilni« to slabo opravljali, ne morejo isti vodilni spodbujati prenovo za svobodno Slovenijo, je moje mnenje.
    » Če verjamemo v demokracijo, ki je po mnenju mnogih edina sposobna, da zagotovi vladavino prava, potem moramo državljani vzeti ustavo, ki nam daje oblast, da z volitvami izvolimo svoje predstavnike v Državni zbor in jim s tem damo pooblastilo, da v našem imenu vodijo državo v dobro vseh državljanov, presneto resno in na volitvah, rednih ali predčasnih, izvoliti za svoje predstavnike tiste, za katere smo prepričani, da bodo pri odločanju imeli pred očmi skupno dobro. V demokraciji se samo prek sodelovanja pri javnih zadevah in predvsem prek volitev doseže in izsili spremembe – preobrazbe politične prakse iz gole borbe za oblast v služenje vsem državljanom«. Tako piše dr. Miroslav Mozetič v članku « Odgovornost za spremembe politične prakse je na nas!«
    Imamo volilni sistem, ki ni skladen z ustavo, saj volivci nimamo možnosti izbire, komu podeliti glas. Vsi poslanci in stranke, ki so ali bodo povzročili, da bomo volivci še naprej ostali brez svoje demokratične in ustavne pravice osebne izbire, podpirajo avtokracijo, partitokracijo in neodgovornost, ne pa demokracije in razvoja države. »Neodgovornost je najtežji in glavni problem, v parlamentu in v družbi, ki jo omogoča sedanji proporcionalni volilni sistem,« je pred leti v oddaji na nacionalni TV3 poudaril poslanec Branko Grims, SDS. Pritrdili so mu Matej Tonin (NSi), Maša Kociper (PS) in Rihard Braniselj (DL). »Odgovornosti do volivcev in v družbi ni. Volitve brez spremembe volilnega sistema ne bodo dale nove kvalitete in povečale odgovornosti v družbi,« je bilo jasno njihovo sporočilo. Kaj pa je pravzaprav problem, ki ljudi odbija od volitev in ne cenijo politike, niti demokracije? To, da predsedniki strank sami izberejo, kdo naj bi bil izvoljen v proporcionalnem sistemu na njihovi listi. Tako izvoljeni poslanci se ne trudijo spoznavati problemov volivcev in jim pomagati pri iskanju rešitev.
    »Ali ne bi bilo bolje, da bi ukinili volilne okraje in uvedli strankarske liste v volilnih enotah s pravico do preferenčnega glasu? Preprosto, pregledno in pošteno. Šele tako bi volivci neke stranke lahko soodločali, koga hočejo in koga ne v parlamentu. Naloga strank je, da poskrbijo za kvalitetne kandidate. Ker pa se kandidira predvsem po logiki ‘naš’ v smislu strankarske struje oziroma klike, potem smo priča prvi stopnji negativne selekcije, ki uničuje demokracijo od znotraj. Na slovenski ravni mora stranka prestopiti parlamentarni prag, potem pa se po volilnih enotah primerja okraje in procente glasov, ki so jih kandidati iste stranke prejeli, da se določi, kdo bo prišel v parlament. V praksi to pomeni, da nihče ne ve, koga voli in kdo bo izvoljen,« je napisal dr. Andrej M. Poznič v članku Smrt demokracije (Časnik.si, februarja 2015).

  6. Seveda dober članek, a v pretirano previdnem tonu, ki ne želi kogarkoli užaliti. Recimo ugotovitev “Upravičen je torej dvom glede demokratičnosti in akademske intelektualne poštenosti teh zahtev” je absolutno prenežna. Opravka imamo z brutalnostjo “komunističnega interesnega združenja”, ki ne pozna milosti. Javno pismo 75 akademikov, strašljivo nonšalanco Rizmana in medijski orkester govori o vojski, ki je v vsakem trenutku pripravljena za fronto. Brezobzirno. Lažnivo. Gnusno. Jaz ta bitja vidim kot v ljudi preoblečene peklenske gnusobe, ki vsako dobronamernost takoj spremenijo v drek. Po treh desetletjih mislim, da je vsakomur jasno, da je s to srenjo dialog nemogoč. Možen je le do trenutku, dokler so (še) na oblasti. Ko jo bodo izgubili, bodo mrtvi. Gre za oblast in denar. A ne zgolj zaradi vladanja. Še bolj zaradi prevrednotenja vrednot. Preberite samo komentarje ljudi glede omembe Jezusa Kristusa s strani zmagovalke Eme, pa boste kristalno čisto videli, kaj so naredili iz slovenskega naroda – kolektivno spako. To je njihov cilj, ne pa človekove pravice, enakopravnost in kar je še podobnih marksističnih umotvorov.

    • No, clovekove pravice in enakopravnost pac niso ” marksisticni umotvor”. Dijake ljubljanske klasicne gimnazije so npr izkljucili po vojni iz te sole, ker so sirili univerzalno deklaracijo o clovekovih pravicah. Marksisti stavijo bolj na teror kot na svobodo.

Comments are closed.