Koroški Slovenci za zgodovino

9

Še nikoli doslej ni kakšna vladajoča stranka na avstrijskih volitvah izgubila toliko, kot je to “uspelo” svobodnjakom včeraj na Koroškem. V stoletni trdnjavi iz nacionalnoliberalnih korenin zraslega nemškega nacionalizma so ostali brez dobrih treh petin glasov in namesto dosedanjih sedemnajstih v 36-članskem deželnem zboru osvojili samo še šest sedežev. Če so se volivci pred štirimi leti na čudaški način, kot je ugotavljal legendarni Rudi Vouk, poklonili tako rekoč pravkar preminulemu glavarju Jörgu Haiderju, so ga tokrat, štiri leta po smrti, pospremili v grob še politično.

 Šest strank v deželnem zboru

Predtem se je moral Haiderjev imperij sesuti kot hišica iz kart, ko so prišle na dan obsežne finančne lumparije koalicijskih strank, svobodnjakov in Avstrijske ljudske stranke, koroški vodja in deželni svetnik slednje Josef Martinz pa je pristal za rešetkami. Povrhu vsega je Haiderjev dedič Gerhard Dörfler v nasprotju s tistim, kar je počel kot deželni minister, obrnil ploščo v reševanju vprašanja dvojezičnih napisov in v odnosu do manjšinske problematike na Koroškem nasploh.

Glavna posledica sesutja svobodnjakov je dokaj pisani deželni zbor. Namesto štirih bo poslej v njem kar šest strank. Obe novinki, stranka avstrokanadskega milijarderja Franka Stronacha in nekdanja Haiderjeva začasna politična domovina, Zavezništvo za avstrijsko prihodnost, sta levji delež glasov najbrž naribarili med razočaranimi privrženci svobodnjakov. Bistveno manj od pričakovanj je izgubila druga “grešnica”, Avstrijska ljudska stranka, ki se je očitno prenove lotila bistveno bolj iskreno od donedavnih koalicijskih partnerjev, s katerimi poslej noče imeti nobenega opravka več. Seveda so veliki zmagovalci tudi zeleni. Potem ko so se šele leta 2004 prebili v koroški deželni zbor, kar jim je predtem uspelo v vseh ostalih osmih deželah, so prvič vknjižili dvomestni rezultat in se zavihteli celo v deželno vlado.

Toda najširši nasmeh imajo na vladanje na Koroškem po drugi svetovni vojni tako rekoč abonirani socialdemokrati. Njihovih 37 odstotkov se resda ne more meriti z absolutnimi večinami izpred petindvajsetih let in več, je pa to še vedno dvakratnik dosežka svobodnjakov. Peter Kaiser, ki bo očitno prvi socialdemokratski deželni glavar po letu 1989, daje sočasno upanje, da se bo nova vladavina njegove stranke razlikovala od nekdanje. Ne gre namreč pozabiti, da so bili “rdeči” kot vladajoča stranka že zdavnaj pred Haiderjevo dobo arhitekti zatohlega ozračja v deželi, kar posebej velja za odnose med obema narodoma. Ljudje se še spominjajo slovite izjave dolgoletnega glavarja Leopolda Wagnerja, da kot “pošten Korošec” ne zna slovensko. In lokalni južnokoroški šerifi iz socialdemokratskih vrst z zvenečimi priimki tipa Krainz in Wedenig so bili glavni zaviralci dogovora o dvojezičnih napisih in pobudniki katastrofalne ureditve vprašanja uradnega jezika na svojih minifevdih.

Ampak kljub temu se z vsaj začasnim pokopom Haiderjeve dobe Koroški najbrž obetajo boljši časi. Nenazadnje je tudi Slovencem z izvolitvijo treh predstavnikov manjšine v celovški parlament uspel zgodovinski podvig. Toliko njenih deklariranih pripadnikov  ni namreč v njem od začetka avstrijske ustavne dobe sedelo še nikoli.

Foto: Radio dva


9 KOMENTARJI

  1. Tudi na avstrijskem Koroškem deluje božja ljubezen.

    Počajamo, prišla bo tudi k nam!

  2. Avstrijskokoroški svobodnjaki so hoteli živeti preveč svobodno, naravnost proti stvarstvu, ne pa z njim.

    Dobili so opomin stvarstva, ker so bili zagledani v svoj sebičen interes, ne pa v stvarstvo.

    Poučno za nas.

  3. Koroski Slovenci so se stranskarsko-politicno le malo unesli. Dejstvo je, da se je SFRJ in Slovenija brigala samo za levicarsko usmerjene, verni oz. desnicarsko usmerjeni pa niso veljali za Slovence. Levicarjev je bilo v zacetku manj, potem ps so se razmnozili. Do leta 2002 so imeli dva politicna casopisa, Slovenski vestnik je ustanovila 1945 OF in ga je vseskozi financirala Titova Jugoslavija in Nas tednik, ki je zivotaril tako kot Slovenec. Tudi to je zdesetkala njihovo stevilo. Avstrija je vedno obravnavala manjsine po macehovsko. V slovenskem parlamentu ima vsaka manjsina avtomatsko svojega predstavnika.
    Ko so Slovenci videli, da ni druge pomoci so se 2002 pocasi v etapah zedinili za Enotno listo (EL). Ker pa ni vseh 15.500 pripadnikov slovenske manjsine volilo EL, so ves cas rabili Trojanskega konja.Tako sta sedaj mag. Zalka Kuchling s pomocjo Zelenih, mag. Loze Dobnar pa s pomocjo Stronachovega Team Stronach prisla v Koroski dezelni zbor.

  4. Odličen članek: me veseli, da si spomnil na neslavno zgoidovinsko vlogo socialistov na Koroškem.

  5. Pri obeh izvoljenih kandidatih bi se dodal, da je mag. Zalka Kuchling (52) profesorica nemscine in francoscine na Celovski univerzi, mag. Alois Dolinar (58) je bil na zacetku ucitelj, sedaj pa ima prevajalsko pisarno v Celovcu. Poleg tega se ukvarja se s trgovino preko interneta (hypermarkt), ce sem ga prav razumel. To naj bi ga tudi zblizalo z avtomiljarderjem Frankom Stronachom.

  6. Po 2. svet. vojni je delala škodo Slovencem na Avstrijskem Koroškem Jugoslavija, ki je s tem še podžigala sovraštvo nacionalisov heimatdienstovcev. Tudi na maloobmejnem področju v Sloveniji se učenci v osnovni šoli niso smeli učiti nemškega jezika, slovenske gimnazije niso smele sodelovati s slovensko gimnazijo v Celovcu, praktično ni bilo nikakršnega sodelovanja niti na kulturnem področju. Kot Slovenec, ki ima vse sorodnike po očetovi strani na Avstrijskem Koroškem, sem vse to doživljal z veliko bolečino. To mučno stanje je trajalo (z redkimi izjemami) do osamosvojitve, ki so se je naši rojaki na Koroškem srčno razveselili.

Comments are closed.