Korak k pomiritvi

Avtor: Franci Petrič. Škof dr. Gregorij Rožman se vrača v domačo zemljo.

Na letošnjo belo nedeljo, 7. aprila, se bodo verniki v Lemontu pri Chicagu in z njimi drugi ameriški Slovenci poslovili od posmrtnih ostankov 29. rednega ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana, ki je od 23. novembra 1959 počival na samostanskem pokopališču nedaleč od tega osrednjega božjepotnega središča ameriških Slovencev. Če bo vse teklo, kakor je predvideno, bomo škofa še ta mesec lahko pokopali v Sloveniji. Z njim se bodo simbolično vrnili v Slovenijo vsi pokojni begunci, ki so ob koncu druge svetovne vojne odšli po svetu in jim je bil škof Rožman edina moralna opora v težkih časih.

Pobude za vrnitev škofa Rožmana v Ljubljano so bile izražene že večkrat. To je bila osebna želja tudi njegovega tajnika škofa dr. Stanislava Leniča (bil sem njegov tajnik). Večkrat je v času po demokratičnih spremembah dobil tako pobudo tudi nadškof dr. Alojzij Šuštar. Zanimivo je, da je uradno pobudo za prekop škofa Rožmana dal tudi nekdanji predsednik Milan Kučan. Vatikansko državno tajništvo je 2. novembra 2001 pobudo pozdravilo, vendar s pogojem, da pride do revizije sodnega procesa proti škofu Rožmanu. Kučan je vztrajal: »Grob v domači zemlji mu gre po našem razumevanju evropske krščanske civilizacije …« Pogoj državnega tajništva glede razsodbe komunističnega sodišča je bil izpolnjen šele 1. oktobra 2007. Takrat je Vrhovno sodišče Republike Slovenije obsodbo škofa Rožmana zaradi številnih postopkovnih napak razveljavilo. Okrožno sodišče v Ljubljani pa je 10. aprila 2009 kazenski postopek proti njemu dokončno ustavilo. Pred tem je pisno pobudo za »vrnitev škofa Rožmana v Slovenijo« dala nadškofu Uranu tudi Nova slovenska zaveza. Zapisali so: »Posebej bi radi opozorili na dejstvo, da je škof Rožman tudi po 50 letih še vedno pokopan v tuji zemlji, tam daleč v ameriškem Lemontu, kjer njegov grob obišče le malo Slovencev (op. ur. iz domovine).«

V petek, 1. februarja letos, je ljubljanski nadškof dr. Anton Stres na tiskovni konferenci ob podpori nominaciji Pedra Opeke za Nobelovo nagrado za mir slovenski javnosti že sporočil, da so se začele bližnje priprave za prekop škofa dr. Gregorija Rožmana. Med drugim je dejal: »Želimo, da prenos in pokop ostaneta na etični ravni pravice do dostojnega pokopa v domači zemlji, kar bi bil korak naprej k pomiritvi.« Prav v tistih dneh so svetovni mediji objavili novico o prevozu posmrtnih ostankov zadnjega jugoslovanskega kralja Petra Karađorđevića iz Libertyvilla pri Chicagu v Beograd.

Jubilej ljubljanske škofije, ki je pred 550 leti, v letu 1463, dobila prvega škofa Žiga Lamberga, je priložnost, da sklenemo še eno odprto poglavje v zgodovini osrednje škofije na Slovenskem. Poglavje, ki močno zaznamuje slovensko polpreteklo dobo in sedanji čas. Zgodovinski okvir nam daje tudi 130. obletnica Rožmanovega rojstva. Spodbuja nas zgled drugih, npr. Srbov, ki so prekopali svojega kralja; Madžarov, ki so iz Mariazella prepeljali kardinala Mindszentyja (1991), bosanskih Hrvatov, ki so pokopali nadškofa Šarića v Sarajevu, …

Kar nekaj pa je ljudi, ki mislijo, da čas za tak prekop ni primeren. Za vse primernega časa ne bo nikoli. Ideološko nabito zgodovinopisje polpretekle dobe je tako skazilo škofovo podobo, da pri nas še dolgo ne bomo slišali neobremenjene sodbe – vsaj dokler bodo imeli nekateri od tega tudi politične, gmotne ali karierne koristi … Pokop škofa Rožmana je kljub vsemu temu poziv slovenski javnosti, da v narodnem interesu končamo ideološke obravnave in spopade ter se s skupnimi močmi lotimo resnih težav, v katerih se je znašla domovina. Svet Sloveniji zadnje dni napoveduje bankrot; le zavzeto, nesebično in pogumno delo za prihodnost naše države, brez nepotrebnih ideoloških spopadov, nas lahko reši. Svojo zrelost in državljansko zavest bomo dokazali tudi s pietetnim pokopom škofa, ki je bil žrtev revolucije in državljanske vojne. Ter dolgoletne ideološke vojne, ki za nekatere pri nas še kar traja. Nevarnost je, da zato tudi vsa Slovenija postane njena žrtev. Čas je, da pride do pomiritve.

Vir: Družina