Ko problem novinarstva postane prepričanje, da je komunizem nekaj drugega, boljšega

12
Franci Kindlhofer

Ko glavni problem novinarstva in s tem realnega poročanja postane prepričanje, da je komunizem nekaj drugega, boljšega. Predvsem naj komunizem ne bi bil nevaren. Zavedena inteligenca je v tem primeru nevarnejša kot radikalni levičarji. 

Ko sem pri večernih poročilih nemške Prve televizije ARD videl poročilo iz Slovenije, sem najprej mislil, da so enostavno povzeli vesti iz katerega nemških časopisov: Der Spiegel, Südeutsche Zeitung ali Die Welt. Potem me je presenetil novinar ARD, ki živi na Dunaju, Nikolaus Neumaier, kako vneto tvita o tej oddaji. Zato se nisem mogel zadržati, da mu ne bi poslal na osebno pošto na Twiterju svojega mnenja o njegovem poročilu:

Pismo novinarju nemška televizije ARD in njegov odgovor

Spoštovani gospod Neumaier, v Vašem poročilu o Sloveniji sem odkril mnogo nepravilnosti. Videti je tako, kot da ste prevzeli jezik komunistične opozicije 1 : 1. Vem, da je zelo težko poročati objektivno o Sloveniji, če poročevalec ne pozna njene zgodovine vsaj od leta 1941 dalje ali pa mu je znana le komunistična različica zgodovine. Kot poznavalec politične situacije v Sloveniji bom moral zaradi netočnega poročanja stopiti v stik z Vašim delodajalcem v Muenchnu. Če pa želite Vi sami kaj bolj točnega zvedeti o Sloveniji, sem Vam seveda rade volje na razpolago.

 

4. aprila me je novinar presenetil z odgovorom

Spoštovani gospod Kindlhofer,

Hvala za Vašo e-pošto. Ne vem, zakaj hočete stopiti z menoj v stik, če ste se že odločili, da se boste o mojem delu pritožili? Izhajam iz tega, da ste mi hoteli samo to povedati.

Poleg tega ne vem, kaj početi z izrazi kot komunističen ali nekomunističen. Meni gre le za vprašanja svobode tiska in za evropske vrednote. Pri tem ne gledam na svetovni nazor.

S prijaznimi pozdravi, Nikolaus Neumaier

 

Sedaj vemo, v katerem grmu tiči zajec: v komunističnem: zahodni novinarji mlajše generacije ne vidijo v komunizmu diktature iste kvalitete kot v fašizmu in nacizmu. Novinar je tudi izdal, da se zavzema za evropske vrednote. Ja, katere pa so to? A ni to stvar politikov, da se prerekajo o tem, kaj je evropsko in kaj ne? Kaj je liberalno in kaj konzervativno. Novinarji lahko o tem na dolgo in široko poročajo, njihova naloga pa ni, ovrednotiti, kaj je prava in kaj napačna politična smer.

Ko je problem novinarstva prepričanje, da je komunizem nekaj boljšega

V odgovoru na novinarjev odgovor je na kratko razložen izvor slovenskega medijskega problema

Spoštovani gospod Neumaier,

prisrčna hvala za Vaš odgovor. Neposredno komuniciranje z Vami mi je ljubše. Z Vašim zadnjim stavkom mi je postal problem komunikacije z nemškimi novinarji bolj jasen. Vi ocenjujete komunizem drugače kot na primer nacionalsocializem. Pri prakticiranem komunizmu ne gre le za svetovni nazor, ampak predvsem za brutalno diktaturo, enako kot v fašizmu in nacionalsocializmu, v nekaterih detajlih še hujšo.

Današnje stanje v Sloveniji je zelo povezano s komunizmom. Politična opozicija je sestavljena iz prepričanih naslednikov komunizma. Opozicijska stranka SD je neposredna naslednica Zveze komunistov, torej KPS. To tudi popolnoma jasno povedo njeni poslanci v parlamentu. Predsednica stranke Tanja Fajon izkazuje javno čaščenje komunističnim zločincem, na primer Borisu Kidriču, ki je bil eden glavnih odgovornih za množične pomore v komunistični revoluciji. V letu 1945, ko je bila zahodna Evropa osvobojena obeh fašističnih diktatur, je Stalinov revolucionar Tito uvedel v Jugoslaviji in s tem tudi v Sloveniji komunistično diktaturo, ki je potem trajala 45 let. Sedaj pride nekaj zelo važnega: obstoječi javni mediji, kot na primer časopis Delo in predvsem RTV Slovenija so še relikti stare diktature. Sedanja direkcija je imela še povezave s komunistično Udbo (čitaj Gestapo). Vaš način razmišljanja, da dogajanja v Sloveniji nimajo nič skupnega s komunizmom, je v osnovi napačno. Pri nas ni bilo Nürnberškega procesa, ki bi obsodil in kaznoval komunistične zločince.

Niti RTVS niti STA ne spoštujeta pogodbenih obveznosti

RTVS je javno podjetje, ki ga financirajo država in državljani z obveznimi prispevki. Zato tudi obstaja pogodba med medijsko hišo in državo, ki se zrcali v Zakonu o RTV. V točki 4 je točno navedeno, kaj so obveznosti in pravice javnega zavoda. K obveznostim spada na vsak način ideološko in strankarsko nevtralno poročanje. Očitno se pa RTVS tega ne drži. Zato tudi množični protesti proti obveznemu plačevanju prispevkov. TV hiša podpira odkrito komunistično kontaminirano opozicijo.

STA ima podoben status. Noče pa svojemu ustanovitelju predložiti finančna poročila. V sporu ni šlo za vsebino dela, ampak za popolnoma navadne upravne zadeve. Obstaja namreč upravičen sum, da je STA denar davkoplačevalcev zlorabila za financiranje privatnih časopisov s tem, da je pri njih naročala in jim plačevala drage oglase, ki jih STA ne potrebuje.

Tako igra v Sloveniji komunistična preteklost vsekakor zelo važno vlogo. Tako kot je bil leta 1933 za Nemčijo usoden prevzem oblasti s strani nacionalsocialistov, tako je bil v Jugoslaviji usoden prevzem oblasti s strani komunistov. Najprej 1941 z nasilno pokoritvijo upora in potem 1945 z dokončno podreditvijo Stalinu in sovjetskemu komunizmu.

Za slovensko levo opozicijo je trenutno glavni problem to, da nima oblasti v svojih rokah, kar je za nedemokrate hud poraz.

Če nemški novinarji nočejo biti še naprej pomagači slovenskih, večno včerajšnjih politikov, morajo svoja zavožena stališča spremeniti in se posvetiti pravim problemom Slovenije.

Naknadno Vam želim še vesele praznike in

Vas prijazno pozdravljam.

Franci Kindlhofer

 

Epilog

Iz razmišljanja novinarja Neumaierja se vidi, da je glavni problem novinarstva in s tem realnega poročanja prepričanje, da je komunizem nekaj drugega, boljšega. Predvsem naj ne bi bilo nevarno. Zavedena inteligenca je v tem primeru nevarnejša kot radikalni levičarji.

Že Stalin je po vojni dejal: »Kaj mi mar levi študentje, ki se po Parizu pretepajo s policisti. En marksistični profesor na Sorboni nam bolj koristi.«

12 KOMENTARJI

  1. No, jaz pa gledam na zadevo s stališča denarja. Novinarji so se pač prodali. Res pa je, da so padli na satanov trik: “Delati dobro brez Boga.”

    Kaj komunizem razglaša? Isto kot krščanstvo, le da trdi, da bo to dosegel brez Boga. In ogromno ljudi pade na to zanka. In na koncu se pokaže, da je Bog in da je satan. Vmes ni nič. Prav nič. Ali si Božji, vse ostalo pa pomeni, da si satanov.

    Bu! Terija zarote, kajne?

  2. žalostno je, da tale novinar (in mnogi drugi), v to res verjame, kar piše !
    In da je prepričan, da govori in piše prav!
    Tako kot tudi mnogi pri nas, razen nekaterih, ki pa so v resnici prodani.

    • Jaz pa nasprotno menim,da nikakor ne verjamejo tega,kar pišejo:zgolj prodajajo,kar so kupili -in ono.za kar so bili kupljeni.
      Drugo dejstvo pa je,da je komunizem resnični internacionalni zločinski sistem,katerega glavno orodje in orožje je laž. Koliko imen v praksi potem rabi in zamenja je popolnoma vseeno,saj je to nujna posledica osnovne laži.

  3. Absurdno je to, da ti levi novinarji na eni strani zagovarjajo komunizem, na drugi strani pa človekove pravice.

    To dokazuje, da sploh ne vedo kaj je komunizem, ki je množično kršil človekove pravice.

    Absurdno pa je tudi to, da je tako težko dokazati in prepričati leve novinarje in levo javnost pri nas o tem odločilnem dejstvu.
    Moram pa priznati, da še nisem videl in prebral jedrnat zapis z dejstvi in dokazi ter prepričljivo argumentacijo, ki bi jo razumel vsak, zakaj komunizem in človekove pravice ne gredo skupaj.

  4. Menim, da bi naj veljalo razlikovanje med:
    – svobodo misli in izražanja
    – ter svobodo vrednotne misli in vrednotnega izražanja.
    Novinarji, sodniki in še marsikdo drug- tudi politiki bi naj prisegali na svobodo vrednotne misli in vrednotnega izražanja.

  5. Mediji nekaj lansirajo, ljudje pa temu nekritično sledijo, ker so izgubili smisel za življenjsko logiko – zdravo pamet.
    Zakaj mediji in šole ne učijo predvsem življenjske logike, pri kateri sta bistvo problema – vzrok in posledica ter prava rešitev.

  6. Prava, torej razumna rešitev je tista, ki odpravlja vzrok, ki povzroča škodljivo posledico.

  7. Neumnost je nevarnejši sovražnik dobrega kot zloba
    Leta 1942 je nacistična oblast sklenila dokončno rešiti judovsko vprašanje, kar je pomenilo pobiti na milijone Judov v Evropi. V sovjetski Rusiji pa je nemška vojska dobila povelje za poboj civilnega prebivalstva. Pobili so jih približno enajst milijonov. V istem letu je Bonhoeffer napisal razmišljanje o zadnjih desetih letih. V njem ugotavlja, da Nemcem manjka državljanskega poguma (Civil courage ), kajti niso se naučili svobodno prevzemati odgovornosti. Zanimivo je njegovo razmišljanje o neumnosti, ki namiguje na tedanje razmere pod nacizmom: » Neumnost je nevarnejši sovražnik dobrega kot zloba. Proti zlobi lahko protestiramo, jo razgalimo ali celo s silo preprečimo. Zloba že sama v sebi nosi kal samouničenja, ko v človeku pušča vsaj del nelagodja. Proti neumnosti pa smo brez obrambe. Niti s protesti niti s silo nič ne opravimo. Dejstva, ki nasprotujejo lastnim predsodkom, niso sprejeta kot verodostojna- v takšnih primerih je bedak celo kritičen… Pri tem je bedak v nasprotju z zlobnežem neprestano sam s seboj zadovoljen. Postane pa nevaren in gre v napad, če ga razdražimo… Nikdar več ne bomo poskušali bedakov prepričati z dejstvi, kajti to je nesmiseln in nevaren posel… Neumnost ni intelektualna ampak človeška pomanjkljivost. So ljudje, ki so intelektualno zelo razgibani, pa so neumni, in nasprotno intelektualno okorni, ki so vse prej kot neumni… Pri tem dobi človek vtis, da neumnost ni dedna pomanjkljivost, ampak da so v določenih okoliščinah ljudi naredili za neumne oziroma so se ti pustili poneumiti… Tako se zdi, da je neumnost bolj sociološki kot psihološki problem. Je določena oblika vplivanja zgodovinskih okoliščin na ljudi… Moč enega potrebuje neumnost drugih. Ne gre za to, da bi določene- recimo- intelektualne sposobnosti pri človeku zamrle ali izpadle, gre za to, določeni človek s hudim pritiskom na druge razvije tako moč, da človeka oropa njegove samostojnosti in da se bolj ali manj nezavedno odpove, da bi v določenih življenjskih položajih razvil lastno držo… V pogovoru z bedakom čutimo, da ne govorimo z njim osebno, ampak s krilaticami in parolami, ki so ga obvladale… Kot brezvoljno orodje je bedak sposoben vsega zla, hkrati pa ga ni sposoben spoznati
    Dietrich Bonhoeffer, protestantski pastor, ki so ga nacisti kot zarotnika ubili.
    Vir: Kristjanova obzorja, 54, letnik XIII, 1998/4, Ljubljana; stran397: ZAČETEK KONCA

Comments are closed.