Kaše: KomInterna 2013

Avtor: Robert Kaše.

Slovenija bi na lestvici politične inovativnosti verjetno lahko precej visoko kotirala, če bi ocenjevali sposobnost njenih glavnih (beri: odpisanih) političnih akterjev, da vedno znova mobilizirajo široke množice v svoj prid. V mislih imam “vstajniško” gibanje, ki se je začelo v Mariboru z znamenitim “Gotof si!”®, nadaljevalo v Ljubljani z “Zombi paradami”, zdaj pa očitno razvojno prehaja v realsocialistični performans, ki je v stanju napolniti celo takšno praznino, kot so znamenite Stožice.

Kaj se pravzaprav dogaja? Dogaja se-, da je naša neumorna leva sredina spet najprej sprovocirala, zdaj pa tudi kanalizirala glavnino proti-oblastnega vzdušja na svoj mlin. Levi politiki so se torej spet znašli in “znašli” v svojem naravnem okolju, ki ga dejansko vzdržujejo že 45+23 let. Spet smo očarani v ambientu rdečega uporništva, revolucionarnosti, nasprotovanja in neupoštevanja družbenih pravil obnašanja, ki ga tokrat, kot pred desetletji, oblast ponovno razglaša za smiselno, pošteno in celo potrebno. Z umikom Janeza Janše je sicer izginila tarča, ne pa tudi želja nekaterih, da bi na tem valu jahali še naprej, pa čeprav ne vedo točno ali bo treščil v pečino ali pa izvalovil v tihem zalivu. Na plan spet prihajajo stare manire, katerih bistvo je, da komunisti ne poznajo in ne priznajo ovir ter ne popuščajo nikomur, pod nobenimi pogoji. Gre za sektaško filozofijo, kjer nikakor ne smemo priznati, da smo zavozili – nikoli. Naš pogled mora biti uprt nekoliko navzgor in nekam v nedoločeno. Vi ken and vi vil solf aur problem auerself.

Vendar bi to še lahko razumeli, kot del nekega ponosa, ki v ekonomiji sicer ne pomeni nič, če si prosilec za kredit, si namreč samo prosilec za kredit in noben “nadčlovek”.

To je sicer morda komu še težko razumeti, vendar ne tako zelo, če vidimo kako eden najpomembnejših diplomatskih zgodovinarjev na zahodnem Balkanu ter član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, po Ljubljani, javno in nemoteno paradira s peterokrako na kapi ter prenaša transparent s katerim poziva veleposlanika Združenih držav Amerike, naj izgine iz Slovenije. Logičen sklep je seveda, da se pri nas to pač lahko dela, da se lahko javno poveličuje totalitarizme in izganja predstavnike demokratičnih držav, ker je očitno tako prav tistim, ki so na oblasti. Gre torej za nič drugega kot oživljen klasični model manipulacije z javnostjo, kot ga s pridom uporabljajo vse države, ki imajo težave s prepričevanjem svojih državljanov, da so nekaj posebnega. Zdaj se ga poslužuje Severna Koreja, nekoč se ga je pa tudi Jugoslavija. Gre za sistematsko ustvarjanje občutka, da nas neki imperialisti, kapitalisti in janšisti sovražijo in želijo zasužnjiti, čeprav nam v resnici posojajo denar, ker sami ne moremo preživeti s tistim kar prigospodarimo, kupujejo naše izdelke, ker so edini, i še imajo denar, in želijo vrniti Slovenijo med normalne in stabilne nacije, ne pa takšne, ki morajo prodajati svoje ljudi, ker jih same niso sposobne preživeti.

Levica mora dojeti ali pa končno priznati, da se naša družba z vsako manifestacijo revolucionarnosti, realsocialistične ikonografije ali poveličevanja katerega od totalitarizmov, dejansko odmika od tistega, kar si civilizirani svet predstavlja pod prihodnostjo. Tisti, ki želi ostati v preteklosti, bo pa tam tudi ostal. Velkom.

Vir: blog