Kombinatorika proizvodnje otrok in vzgoja za egoizem

50

Mavrični se dogovorno kombinirajo

“Ker dve ženski ne moreta imeti otrok, sta vprašali  Štefana, če bi bil oče. Štefan je gej … Tako so se Štefan, Andrej, Sabina in Tina dogovorili, da bodo imeli skupaj otroke.” V nadaljevanju zgodbe opišejo kako sta se gejevski in lezbični par pokombinirala, da sta proizvedla* dvoje otrok.

Takole v knjižici Vse naše družine, ki jo je letos (ali je potrebno zapisati, da za potrebe predreferendumskega prepričevanja) izdala Mladinska knjiga in v kateri se “na duhovit, a nadvse realen način pred otroki različnih starosti (pa tudi odraslimi) razgrne pisano paleto raznolikih družin in družinskih odnosov sodobnega časa.” (PlanetSiol.net). Obenem take družine imenujejo – kako prikupno – mavrične in zlorabijo naravni pojav, ki je simbolika še za marsikaj drugega.

V poglavju o mavričnih družinah v knjižici poudarijo, da sta si geja že dolgo želela postati očeta. Njuna želja torej. Kaj pa želja otrok, za katere tako skrbi pripravljavce nove družinske zakonodaje? Otroka bi na tak način dobila pravzaprav gejevsko-lezbično skupnost štirih oseb, ki bi se tudi sproti dogovarjala v kakšni(h) kombinaciji(ah) bodo pravzaprav proizvajali otroke. Sprašujem se, ali je ta proizvodna kombinatorika in multi-skupnost štirih odraslih res najboljše za razvoj otrok? Ali je res tako fino za razvoj otrok, da imaš po dve materi (eno pravo biološko in eno kar tako) in po dva očeta? Eksperimentiramo. Na živem in skrajno občutljivem materialu.

Od tega razmišljanja pa do nadomestnega materinstva, ko bi ženske v finančni stiski izkoristili za proizvodnjo otrok, ni zelo daleč. Izgleda, da se nam v prihodnosti obeta nov perspektiven poklic. Pravzaprav je že tu, v Sloveniji, ko je slovenski gejevski par, četudi se je proizvodna otroka zgodila v Združenih državah, kupil deklico Ano in jo od nadomestne matere prevzel, ko je bila stara en mesec. Kar je bilo seveda zelo dobro za otroka.

Vsega imam po dvoje – pri mami in atiju

V tej isti knjižici imamo opisan tudi primer deklice, katere starša sta se – če prav razumem poanto – hvala bogu ločila. Tako se deklica vsak teden seli. En teden živi pri mami in en teden pri atiju. To je v knjigi prikazano kot super novica, kajti deklici ni treba ničesar deliti, kar je tudi zelo plastično ilustrirano z raztrgano igračko, bežečim mačkom (da še njega ne bi raztrgala?) in tulečim bratcem. Še več, vsega ima po dvoje: dve sobi – eno pri mami in eno pri atiju, dvoje koles – eno pri mami in eno pri atiju, dvoje pelerin – eno pri mami in eno pri atiju.

Ko bodo otroci prebrali tole zgodbo o “vsega imam po dvoje” bodo začeli pritiskati na svoje starše, naj se vendarle že enkrat ločijo. Da jim ne bo treba česarkoli deliti. In da se bodo selili vsak teden. Stalne selitve seveda ugodno vplivajo na razvoj otrok, da otroku ni treba deliti, pa ne povzroča vsakodnevnih travm. Pa še vsega imaš po dvoje, kar ti seveda prinese ugled pri sovrstnikih. Vse za dobro otrok, v kar je seveda naravnan novi družinski zakonik.

Nove perspektive socialnega inženiringa

Kot kaže res, četudi sam v začetku tega aktivistom Civilne iniciative za družino in pravice otrok nisem verjel, novi družinski zakonik odpira povsem nove perspektive pri odnosih do otrok. Vabi nas v nove horizonte in domišljiji odpira neizmerne možnosti. Poleg tega omogoča tudi nove poslovne priložnosti mladim ženskam, kar v teh kriznih časih tudi ni zanemarljivo.

Začelo se je v nedolžnih otroških knjižicah in otroških revijah, ki generacije predšolskih otrok že pripravljajo na nove dosežke socialnega inženiringa. Kaj vse nas čaka pa morda napoveduje članek o infanticidu (pobijanju otrok) objavljenem v Journal of Medical Ethics (članek je izginil s spletne strani – včeraj 5. 3. 2012 je bil še dostopen), ki ga odlično komentirajo na Iskreni.net. V njem avtorja ločujeta ljudi na potencialne ljudi in dejanske ljudi in zagovarjata ubijanje novorojenčkov (omenja se tudi duševno prizadete), vseh – pravita – “ki se ne zavedajo vrednosti lastnega obstoja in niso sposobni oblikovanja dolgoročnih ciljev.” Vrednost pred dostojanstvom človeka.

*namerna uporaba proizvodnih izrazov

Foto: Aleš Čerin

50 KOMENTARJI

  1. Verjetno ni več daleč dan, ko se bomo zaradi svoje zagamane vzgoje zagovarjati pred centrom za socialno delo ali kaj podobnega.

    • Kje se začne narod, kje družina?

      Ja, kako sem moral na zaslišanje v center za socialno delo v ljubljanski občini Bežigrad, ker sem doma učil sina nemško in latinsko, poleg literature in numetnostno likovne vzgoje – ko sem prišel k tovarišicam (bile so dogovorjene hinavsko s šolskimi komunajzarsko sindikalističnimi kokljami špika špokljami) v pisarnico, sem takoj in uvodoma rekel, da bom pisal zapisnik tega pozivnega zaslišanja jaz kot oče, sicer urednik, pisatelj, publicist, z vso odgovornostjo; tovarišice so bile presenečeno začudene, saj so se med seboj očitno zmenile čisto drugače, a odkloniti niso mogle, samo vprašale so, kako da bom jaz pisal zapisnik – pa sem odgovoril, da bom, takoj ko bo zapisnik končan in podpisan, odšel na tožilstvo in vložil na sodišču tožbo, potlej pa se bomo zasliševalno pogovarjali po moji pravni poti. Nenadoma je tisti hip bilo konec tega “sestanka” oziroma mojega očetnega zaslišanja – vedele so, da bodo, če ne drugega, vsaj ob službico, verjetno pa bi se razkrilo še jugoboljševiško babje ozadje v samostojni pravni in socialni državi Republiki Sloveniji, o čemer bi poročal doma javno in drugod, da razkrijem tiste res že znorelo idejnizirane postkomunistične in protičloveške zveze. Skupaj so namreč delale vzgojne probleme tovarišice same, ker sem prej OŠ Boris Ziherl uspel preimenovati v OŠ Bežigrad, na kar sem še dandanes, kljub krvavim razmeram, ponosen…
      Kajti protipravna in anomična maščevalnost tovarišic v šoli in na socialnem delu se je izživljala nad otrokom,tam v šoli nepšosredno, na centru za socialno delo pa samo posredno… – toda brezobzirno formalizirana oblastniško toga drža se je sesula vase, čeprav so šle ponekod z ustrahovanjem skupaj tako daleč, da so celo starši okoliša kot prijatelji v šolo prišli npr. na praznik skupaj z mano, tam pa brž kam v kot ali ob stran, ločeno od mene, drugi spet pa so se trkali po prsih za zasluge, ki jih niso nikoli imeli – razen v svoji postelji mogoče? Obenem sem pozdravljal tisto delo socialnih delavk, ki so bile požrtvovalne in so reševale marsikatere tudi vzgojne probleme otrok, ki so imeli nekako bolj skisane možgančke, za očete pa običajno kakršnekoli pijančke…

      Namesto da bi celo starši zagovarjali splošno priznane pravice otrok, ki vedno kot odvisna bitja v rasti potrebujejo pomoč, prehrano, igro, spanje, higijeno, skrb v negovani ljubezni prvi, sem naletel na vrsto ne le starševskih, ampak šolsko formaliziranih, bi rekel – podlih odmikov, kakor da otrok tovarišice in tovariši niso razumeli v igri, tako da so permisivno dopuščali npr. v kuhinji razvrto divjanje mulcev, ropot s stoli, ki so jih nekateri dečki kar brcali naokoli, da niso vračali pladnjev s hrano, da so se obmetavali s hrano in podobno, in kadar sem se pojavil v vrsti za hrano s svojim “štosom”, začuda, sem znal urediti odločno in mirno in so morali tudi zbesneli mulci lepo pospraviti stole, kričači pri hrani so morali vzeti v roke jedilni pribor in lepo jesti, nisem pa seveda zahteval, da bi prej vstali in se z očenašem zahvalili milemu Bogu za jedačo… (in tovarišica ob vratih šolske jedilnice ali kuhinje je samo nemo strmela, ko je videla, kako mirno in odločno uredim disciplino in lepo obnašanje pri jedi), in moram reči, da me niso ubogali iz strahu, ampak zato, ker so vedeli, da ne dovoljujem primitivnega nasilja, tepeža in solz – kdo pa se med otroki raje ne smeje in se igra, prosim lepo? kdo tudi ne posluša rad pravljic? Morda je “pedagoškim delavkam in delavcem” šlo v nos, ker sem znal vedno urediti srčno in dobro, a tudi sam discipliniran in urejeno, torej – metodično neizprosno; kot pesnik sem sam kdaj dejal, naj mi kaj zdeklamirajo in zapojejo, in pri nekaterih, doma zatrtih ali celo prevečkrat tepenih otrocih sem opazil, da so se jim oči zasolzile, ko so peli z drugimi.

      In kakšen zblaznelo povsakdanjeni biriokratski govor je, ko se nadomešča ljubezniv, odprt pogovor, zlasti s starši in otroki, kakor v nekakšnem frazerskem socialističnem samoupravljanju – namesto da bi stvarem rekli, kakor se jih izreka, nekateri in nekatere še kako spretno zavijajo parolarstvo v čudaško pisarniško “imenitnost”… – kakšna torej “kombinatorika” v “produkciji” živih človeških bitij kot celo vzgoja za “egoizem”…? saj v Sloveniji še za genijalne in nadpovprečne otroke nimajo posluha v šolah,ponekod niti ne doma… posledica je celo v samomorih, sicer pa v osami takih otrok… in ko gledam danes tudi nekatere uspele, vem, da so morali biti vzgojeni kakor v vati, v belih štrampeljčkih kot nekakšni nezmotljivi angelčki in sploh samo in samo odličnjaki/nje… – potlej so mnogi zdrsnili v vse vrste nižin, nomina sunt odiosa.

      Ko gre za homoseksualnost kot intimni spolno hotni odklon, gre za njihove klube in klapice, v javnosti pa se niso smeli pojavljati – čeprav je res, da je jugoslovanska miličniška oboroženost take pretepala v priporu, jih mučila in zasramovala zaničevalno, saj ni bilo dovoljeno niti omeniti, da je kdo homoseksualec – tako so trpeli moji mnogi znanci tudi kljub prikrivanjem hude krivice in komunistično nasilje…, in ko kdo dandanes ugotavlja, da so homiči med baletniki, dizajnerji in v nekaterih umetniških poklicih, mora vedeti, da ni njihova istospolnost utemeljena v poklicu, ker ne velja kot zaposlitveno pravilo. Tukaj se tvorijo tudi proti gejem prosluli predsodki. A da bi si drznili geji in lezbijke v javnost? Lepo prosim! resda se morda zavzemajo tudi za svoje bordele, kjer bi se nemoteno izživljali v spolni hotnosti,ki je pač osnova za njihovo druženje, ne pa katerikoli drugi interes: zato ne smejo sami istospolniki imeti v oskrbi otrok. Vse tisto o dveh očetih ali dveh materah je posladkano norčevanje iz družine in družinske ljubezni – enako bi potlej lčahko zahtevli svingerji, ki tudi zahajajo v svoje klube in uživajo predvsem v grupenseksualnih orgijah…

      Kako pa je z enostarševsko družino? Še vedno velja bistveno realno, da so v ozadju in obstranske. Enako velja za večino otrok iz socialno šibkih družin ali za “pankrte”…, celo za tuje otroke. Ampak to se ne dogaja toliko v razredni zavesti ššolsko med samimi otroki, marveč prav socialno stratificirano, ko gredo “svoji k svojim”, kar je celo Adolf Hitler odbijal, čeprav na rasni podlagi medsebojnega druženja, npr. nemških in slovenskih otrok, saj je štel, da smo Slovenci pravzaprav – slovanski Nemci in je kazal do nas zato še kultivirano spoštljiv in upoštevajoč odnos, ne pa tudi do prej avstroogrskega ozemlja ali do nepremičnin na Slovenskem. Jugofirer pa ni imel za slovenstvo v nacionalno lastnem kot državnem pomenu nobene obzirnosti – vse bi nas pojugoslovanil, kakor se je bil sam podpisoval vselej v – cirilici in samo v cirilici.

      Če pogledamo resnici v oči: ko so prišli Nemci v Maribor, jih je pozdravila množica prebivalstva, ob prijezdi primitivno sovjetiziranih partizanov pa “osvoboditeljev” ni pozdravil pravzaprav nihče, so vedeli, kaj jihčaka pod stalinsko titinskim kultom. Ali ko je le nekaj kakor tabornikov italijanskih motoristov pripeljalo v Ljubljano, so začudeno uvideli, kako je teren pripravljen za veličastni sprejem fašistične osvobodilne fronte… (a v Mariboru in Ljubljani se je zaradi 2.vojne sfižilo, vojna je namreč razčlovečena). Hitler je preganjal prostitutke – zavoljo tedaj splošno razširjene okužbe sifilisa in drugih spolnih bolezni, preganjal je homoseksualce – prav tako zaradi širitve spolnih bolezni (danes rečemo temu: aids), preganjal je razdruževanje tudi slovenskih, zlasti kmečkih družin, se zavzemal za zdrav mladi rod, za veselo bojevitost in disciplinirano delo mladine. In kako radi so inmeli otroci tovariša Adolfa Hitlerja, svoj največji vzor! jugofirer te ljubezni vsaj v Sloveniji, kljub šolsko zaukazanemu in formaliziranemu “pionirstvu” nikoli ni dosegel. Za tov. Adolfa Hitlerja so bili mladi pripravljeni tudi domovinsko umreti, za jugoslovansko že predvojaško vzgojo pa je veljalo med mladimi, da je odveč in mučna, če ne zaradi drugega, pa zaradi skrajno primitivnih zaostritev z južnjaškimi kletvicami in zaradi povsem nesmislo cunjarskega drila, ki ni bil in ni – vojaška disciplina!

      Vzgoja otrok se ne začne z Emile ou de l´education in ne z liberalistično darežljivim zastonjkarstvom, ampak z navajanjem na omiko in oliko – v starševsko požrtvovalni dobroti. Resda obstajajo poskomunistično mnoge, bi se reklo, skurbane funkcionarke, ki zaradi lastnega karierizma nimajo lastnosti matere in so ošabne birokratinje ali zgolj sprenevedave nesramnice, res pa je tudi, da še vedno obstaja visoki list ljubeče mame in odgovornega očka – kljub včasih neverjetni popustljivosti, češ, naj se “mlada” sama odloči za partnerja, čeprav jo ta cuza materialno, seksualno zastonjkarsko in naposled v zaljubljenosti izkoriščajoče duševno.

      Če so namreč nekatere ženske idealno najboljše, druge pa prav tako najslabše – s katero se boš potem poročil? In če žene v postelji zahtevajo le zaigrane orgazme po zakonski dolžnosti – kako da ne znajo ugoditi niti spolno moškemu ugodju skozi moške fantazije, namreč praktično v spolnih praksah? So mar pozabili skupno, kar je kot bobu bov rekel znameniti duhoviti slovenski kardinal dr. Franc Rode:”Fantje, narod se začne v posteljah!”

      Vladimir Gajšek

  2. “*namerna uporaba proizvodnih izrazov”

    O tem, da je namerna, nihče ni dvomil. Metode razvrednotenja drugih so pač prozorne.

  3. čeprav podpiram družinski zakon se pa v vsakem primeru strinjam, da imeti otroke ni pravica. je en zelo velik privilegij in pa še večja odgovornost…

  4. … (neprimerna vsebina) …. Po eni strani se katoliki na veliko zavzemate za višjo rodnost (“Sicer bomo Slovenci izumrli!”), po drugi strani pa zaradi svoje človeške ozkosti in zastarelih predsodkov nasprotujete čisto sprejemljivim metodam in načinom za dvig naše rodnosti.
    Svet (in z njim Slovenija) pa gre in bo šel naprej, pa se lahko vi in vaši ostareli vatikanski strici postavljate na trepalnice!

    • Da, resnično ste korak, dva pred nami. Mi smo pa tik pred prepadom. In Arabci komaj čakajo …

    • VALČI; se ti ne zdi, da višjo rodnost lahko zagotovijo le heteroseksualci.

      Homoseksualci bi le kupovali otroke, ki so jih spočeli in rodili heteroseksualci.

    • Svet gre naprej. V Ameriki se čedalje bolj zavedajo nevarnosti in moči gejevskega lobija.

      Tudi v Franciji so že opozorili na to.

  5. g.Cerin je odprl zelo pomebno moralno temo, ki je vsaj po mojem zelo pereca in jo je potrebno sistematicno in vzgojno naslovit.
    A hkrati v to zmesa Zakonik. Jaz sem ga temeljito prebral, pa v njem ne najdem nic, kar bi kaj takega omogocalo, spodbujalo, oz. odpiralo na novo, cesar obstojeca zakonodaja ze ne omogoca. Pri posvojitvah je celo bolj restriktiven, pa ze sedaj smo imeli le 40 posvojitev na leto, ker je obstojeca zakonodaja favorizirala rejnistvo, tudi ko je bilo trajno.
    Menim, da je skodljivo, da se predreferendumske teme mesajo in pregrevajo na tak nacin. Ker potem debata ni vec politicna ali strokovna, ampak postane moralna, kar pa razdvaja.

    • Gospod Aleš, ne vem, kaj ste po poklicu. Verjetno niste pravnik, ker ravno pravniki so opozorili na prostislovnost zakonov iz Družinskega zakonika. Ko bodo protislovja odpravili, bo to, kar pač bo: sprevržen naravni red.

    • Ales, prav zato je zakonik slab; ker ne prinaša dobrega, razen kar zadeva ločitve oz. ko gre v družini že vse po zlu ipd… Ni pa nikakršne preventive…

      Dejstvo je, da zakonik omogoča (ali na novo prinaša ali pa ohranja je vseeno)možnost zlorabe žensk za produkcijo otrok… itd. To pa stori v členih 5. in 60. najbolj očitno: v 5. izenači pravice zakonske zveze in istospolne zveze tudi v (60. člen) svobodnem odločanju o rojstvu otrok…

      • Glede preventive se sicer strinjam. Samo ne vem kaksno preventivo bi lahko
        Zakonik prinesel, oz kako jo izvedel? Ampak to velja se za kaksen drug zakon, pa ga zato ne vlecemo na referendum.

        Obe omenjeni pravici sta ze zdaj in v nicemer ne spreminjata stanja ali pravic. Zakaj pa torej nasprotniki niso ze obstojecih zakonov dali na referendum ali US, ce je formalnost ureditve tako moteca?

        Moj ugovor clanku je sicer drugacen in se sploh ne nanasa na Zakonik. Namrec, da je moralno gledano to pereca zgodba. Nima pa zveze z Zakonikom, saj ta nicesar ne spreminja na polju rodnih pravic. In da se je moralno vprasanje zlorabilo za nepotrebno obracunavanje, tam kjer to ni potrebno.

  6. Mene show business okoli referendumske kampanje zelo zabava. Kot nogometni navijači. Dajmo Isti, dajmo Dvojni. 😉

  7. Elton John, angleški zvezdnik in njegov mož sta združila semenčice, da so z njimi oplodili nadomestno mater.

    Hkrati sta se z možem dogovorila, da bodo po rostvu ugotavljali , kdo je otrokov oče.

    Naravna mati je pri tzem nepomembna, ker je proti primerni nagradi le posodila svojo maternico..

    To, vidite je novodobna proizvodnja otrok po okusu levih anarholiberalcev.

    Si res želimo to?

    • Očitno je tudi David Cameron & britanska konzervativna stranka “leva & anarholiberalna”. Podpora gejevskim posvojitvam in za popolno enakopravnost pri porokah, kar je precej več od našega družinskega zakonika, pa podpirajo vse britanske stranke. Konzervativci, laburisti in liberalci.

      • Res je! Pred nekaj tedni je imel Cameron nastop pred Komisijo OZN za človekove pravice. Med drugim je izjavil, da “je boj za enakopravnost neheteroseksualnih oseb prioriteta zunanje politike Britanije”.

        Večkrat je že tudi javno pozval geje in lezbijke iz zaostalih in nestrpnih držav, naj se preselijo v Britanijo, kjer so dobrodošli in tako “prispevajo k naši skupni blaginji”. Tako to delajo vodstva pametnih in naprednih držav – vedo, da so geji in lezbijke nadpovprečno ustvarjalni, da so vodilni v dizajnu, arhitekturi, modi, zabavni industriji in številnih drugih panogah. Da skratka ogromno prispevajo k gospodarski rasti in splošni blaginji!

        ….. (neprimerna vsebina) …..

        • Predvsem v modi imajo gejevski modni kreatorji raje fantke, imajo pa smolo, da večinoma nastopajo punčke, zato jih izstradajo do kosti, da izgledajo bolj fantovsko.

          Posledica je nekaj smrti na odru.

    • Za ljubezen in zvezo med zakonci

      Gorje nekaterih sprevrženosti je toliko večje, kolikor večja je medčloveška in osebna samoodtujitev, torej mimetična funkcija slehernega intimnega zahudičanja in prisile nad življenjem, kar je sicer tudi scela zoper Boga in proti Ljubezni.

      Anomalije so bile, so in bodo – tako ali drugače, a jih je mogoče preprečevati. Sprenevedavost slovenskih nekaterih udbonih postkomunistov, zagovarjajočih homoseksualnost kot javno družinsko vez med istospolnimi seksualno hotnimi partnerstvi pomeni samo odmik iz intime v lobirano javnost.

      Javnost in zasebnost… Dvojna merila so se itak že vpregla v slovensko življenje, ko pa pride do resnice, se skrivajo tisti, ki so glasno zahtevali perverzijo v imenu nekakšnega napredka – v resnici so egoistično po/skrbeli le zase. Ne le dvojna sodobna (ne)morala, ampak neposlušnost, začenši že v permisivnosti do neubogljivosti mladih, da se razveljavi smisel za delo in hkrati molitev, v veselem preseganju vsakršnih, najsibo še tako velikih žicljenjskih težav, je nevarnost, izvirajoča iz greha razdruženja. Zahrbtnost nekaterih homoseksualcrev je posladkana delikatesno s posebnim obnašanjem, ki je običajno sprenevedavo.

      Šokantno je, da se nesramnost brez sramu kaže kot reklama za uničenje življenja – na ideološko znanstvene načine? Kadar gre za biseksualce, jih žene odvajajo na vsak način od spolne odvisnosti od moških – z moškim, medtem ko si nosijo darila in hočejo na vsak način – v posteljo! da bi odtujili moža ženi in podobno.

      Etika še vedno zavezuje, da si lahko pogledamo iz oči v oči. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih iz leta 1974 ima to naglavno grešno slabost, da večkrat prenaša odgovornost za partnerstvo in posebej za otroke – na centre za socialno delo oziroma pooseblja pooblaščene večidel socialne delavke, da bi naj držale svečo ob zakonski postelji, kakor da naj štejejo število tedenskih spolnih občevanj… – kot da se nevesta in ženin nista poročila med seboj, ampak z Državo; cerkveno pa je vsaj to povsem urejeno, že v pred/pripravi na sklenitev zakonske zveze, kakor se reče zapleteno poroki.

      Koliko zanemarjenih odnosov! Tako se lahko širi s hotnostjo – spolna obsedenost ali celo seksualna lakota moških in žensko erotična utelešeno osebna razprodaja. Že zato je krščanski človek proti sestavljeno umetnemu, torej artificialno nerazumevajočemu kot tako imenovanemu družinskemu zakoniku – tukaj zakonske podlage v družinskem pravu pravzaprav ni več. Mamina in očkova ljubezen ni kupljiva za noben denar – odtod žrtev za otroka, ki se kaže ne le v odpovedi staršev skozi odgovornost, ampak tudi v sinovski dolžnosti ali hčerinski samostojno delovni vdanosti.

      Obnašajo se, kakpor da ne velja več genetika in kakor da so presegli Stvarnika… – in seveda premagali naravo. S tem hočejo odpraviti tudi transcendenco, da bi bolje pujsasto uživali – a na koncu tega uživanja je kvečjemu bolezen ali osebna in nesreča brez zaupanja, je tudi ljubosumna maščevalnost in naveličanost, ki se spremeni v novo hotno zapeljevanje… – in je circulus vitiosus.

      Družina ostaja družina. Odvečne razlage so odveč.

      Ali pa ne velja niti več naša ljudska pesem?

      Ljubezen, ki je družinski presežek odgovornosti za slehernega člana družine, zlasti pa starševska ljubezen ni nekaj kupljeno umetnega ali na razprodaji na boljšjem trgu: celo v najrevnejših slojih obsojajo tiste, ki zlorabljajo medsebojnost. Zato je treba krepiti družino doma brez maske, a tudi kadar se družinski člani javno personalizirajo vsak s svojo odmevno osebnostno masko – pomenijo vendarle skupno kot sorodstveno genealogijo. Pa ne le dedno ali v dedovanju…

      Vladimir Gajšek

  8. Seveda je vklučenaje v referendumsko kapanijo otroke zelo sprevrženo dejanje, o katerm ni potrebno izgubljati več besed. Bistevno bolj preče je odpiranje tem otrokom, ki jih ne morejo razumeti.
    Ta zgodba Cicibana me zelo asocira na zgodbo, ki se je pred kratkim dogodila v Angliji. Sedem letni fantek je v šoli vprašal pet letno deklico: “Ali si ti iz Afrike, ker si črna?” Zaradi tega vprašana je bil okvalificiran za rasista in zato bi moral biti izključen , ker velja nična toleranca za rasizem. http://www.examiner.com/conservative-in-spokane/uk-school-demands-mother-declare-7-year-old-son-racist .
    Torej obsojen je bil rasizma, čeprav od otroka te starosti ni moč zahtevati, da razume koncept rasizma. Načelo, da človek odgovarja samo za dejanja, ki jih razume očitno ne velaj več.

    Otroka obremenjujemo z koncepti, ki jih ne razume in hkrati zahtevamo od njega odraslo razsojanje, s tem otroku porušimo njegov miselno emocionalni sistem. Otroku je pojem mamice in očka unikaten, to je popolna emocionalna navezanost samo na dve osebi, ki ju ne more dojeti abstraktno. Nekorektno, nespodobno je reči, da ima določen otrok dva očka , dve mamici.

    • Otroci ta vprašanja razumejo takoj. Nimajo absolutno nobenih problemov. Odrasli jih imajo. Kar je logično: homofobija je priučen koncept.

        • Ja, pri vicih se tvoja modrost tudi nekje že konča. Kar je, pričakovano.. ker govoriš na pamet.

          Ciciban ni edini, ki je otroke seznanil s to temo. Hej, prvič so o lezbični družini pisali že pred cca. 10 leti. Ni bilo reakcije. Sploh.

          Marsikje drugje so gej družine dejstvo, ki je na šolskem programu že dlje časa; logično, glede na to, koliko otrok živi v takih družinah. Otroci informacijo o tem sprejmejo mimgrede, ni prav nobenih problemov. Vedno je problem samo v starših.

          Otroke lahko šopaš o nadnaravnih bitjih, nezmožni pa so razumeti, da za njegovega sošolca skrbita dve mami? LOL

          • dve teti ja, nikakor dve mami. Vidim, da so tebe bistveno laže našopali s tem, da ima človek lahko dve mami.

          • LOL

            Da, Tadej, to je tisti, kar reče otrok ob tej informaciji. LOL Vmes napiše še 5 strani traktata o razliki biološkem in socialnem starševstvu, ki že tebi dela hude probleme, in prijavi seminarsko o brezmadežnem spočetju.

          • Vic je čisto dovolj, da pokomentira tvoje blodnje.

            Glede na to, kako malo otrok prihaja iz takih družin, je normalno pričakovati, da bodo opazili veliko drugačnost.

            Tako, da ne nakladaj, da bodo otroci pa kar lepo sprejeli brez komplikacij, da ima nekdo dve mami ali dva očeta.

          • S takim, ki ne ve kaj je slovenščina (ker mora biti tako “imeniten”, da v vsak post vtakne angleško besedo), je biti sošolec prava sramota.
            Kako si “imeniten”, se vidi po vsebini tvojih postov. Rad bi bil frajer, a ne boš nikoli v življenju.

          • Znano je, da se najraje poslužujejo tujk pomanjkljivo izobraženi osebki.

            Takim intelektualcem sicer izrazno bogata slovenščina ne zadošča, da bi lahko svojemisli povezali v razumljive stavke.

            Podobno je tudi z raznimi latinskimi pregovori, ki jih najraje citirajo tisti, ki se niso nikoli učili niti osnov latinščine.

  9. Ma, dejte se nehat hecat tisti (po vsem svetu), ki imate PREVEČ časa! Dejmo zmetat ves svetovni arzenal jedrskih bomb pa bo konec planeta in konec življenja na njem. Dejte to storit, da v preobilici časa in denarja ne boste bolano (ne bolno!) razmišljali kaj je človek in kaj je življenje.

    Planet bo iztirila iztirjena miselnost, ne pa kakšno nebesno telo, ki se bo zaletelo v Zemljo.
    (To je moj komentar na članek, ki sem ga prebral na iskreni.net.)

    • > Planet bo iztirila iztirjena miselnost,
      > ne pa kakšno nebesno telo, ki se bo zaletelo v Zemljo.

      Do sem se najbrž kar vsi komentatorji strinjamo, ne. 😉

  10. Živelo potrošništvo!
    Denar ne smrdi, pa če je rdeče, črne, žolte al plave barve.
    Sedemdesetletna vzgoja po smernicah bolševizma, daje take rezultate. Če se pa kristjan oglasi – uf, to je pa prepovedano področje! No, veselaki pravijo, da je še dobro, da je le tako! Smo tisti, ki imamo naravno naštimane gene s tem zadovolni? Nas Cerkecv pri tem podpira? Vse je mlačno in zamegleno! Si to zaslužimo?

    • Gospod Peter sprašujete: “Nas Cerkev pri tem podpira?” in jaz odgovarjam: “Da! Podpiram vas!”

  11. Raje sem hči dveh visoko izobraženih očkov, kot neizobražene davške kmetice, ki je od 16.(!) leta rodila že 11 otrok. 🙂

    • Pošteno bi bilo, da bi se ji to štelo pri odmeri pokojnine: sorazmerni delež glede na prispevek potomcev v pokojninsko blagajno.
      Pa verjamem, da jih ni rodila zaradi tega, ker bi bolj gotovo prišla do visoke pokojnine brez otrok – če bi namesto tega prekladala kakšne nepomembne papirje v kakšni nepotrebni državni ustanovi. Odločitev za otroke presega materialne okvire in preračunavanja. Toda tega ne more vsak razumeti.
      Če pa je merilo za naprednost strokovna izobrazba: ko si na cesti, ti fakultetni papir ne pomaga kaj dosti, saj ne zaleže niti za malico – davška družina pa bo vendarle imela vsaj krompir in sposobnost preživeti z majhnim.

    • Dveh visoko izobraženih očkov, ki bosta cele dneve visela na inštitutu, otroka zanemarjala.

  12. Zanimivo, da med delavstvom skoraj ni pederastije, med tako imenovanimi levimi intelektualci pa je že skoraj vsak drug primerek peder.

  13. Pravica otrok v tej tematiki nima nikakršne vloge. Vsak otrok ima 2 biološka starša. Če kdo, potem mu to pravico krši lasten starš, ki ne prizna starševstva.

    Govorit o tem, da je otrokov ekscistencialen interes in pravica, razlog, da bi se radi šli homoseksualne družine pa stoji na trhlih nogah.
    Če bi bila otrokova pravica, da novi partner biološkega starša postane tudi njegov posvojitelj, potem vse samohranilke in samohranilci kršijo otrokovo pravico da ima dva skrbnika, starša…karkoli hočete!
    Iz tega razloga je potrebno vprašanje otrokove pravice izločiti iz debate.
    Otrokova pravica je, da ga do trenutka ko bo to sposoben sam, nekdo vzgaja. Otroci odraščajo v različnih okoliščinah. Pri bioloških starših, pri babicah, dedkih (ker so starši otroke spravili na svet pa pozabili da jih imajo), posvojiteljih, rejnikih itd.
    Ne glede na to kje odraščajo, enkrat odrastejo…tu sploh ni dileme.

    Če pogledamo predlog družinskega zakonika, vidimo da s tem v zvezi prinaša možnost, da otroka posvoji istospolni partner, kjer je drugi od njiju tudi biološki starš tega otroka.
    Kaj pa to v resnici pomeni? Pomeni, da smatramo, da se spolna usmerjenost človeka zamenja. V kar pa resnično dvomim! Torej gre za zelo bizarno situacijo, ki komaj verjetno obstaja. Pripravlja pa teren za nasledji korak, ki bo hotovo sledil, ker bomo spet želeli sledit Ameriki in ostalim, ker sicer bomo spet družba zaostalih podalpskih zaplankancev.

    Vem, zagovorniki boste našli protiargumente, ki se vam zdijo smiselni. Jaz pa sprašujem. Čemu potem v zakoniku ohranjamo prepoved porok med sorodniki, otroci…?
    So/ste ispospolni partnerji v tem primeru tudi homofobni, ali pa preprosto skrbijo samo za lastne riti?!

  14. VALČI , bo kar nekje iz ” Mirovnega inštituta ” , tako zelo je zavzeta , prepričana , da je narobe prav !
    VALČI , takole bi te podučila , priporočala vsaka kmetica , molit boš morala in to za zdravo pamet , ob tej milosti se vse uredi !
    ALI DRUGAČE POVEDANO , ČE JE GLAVA NORA TRPI CELO TELO !

  15. Ta svet izgublja pamet. Namesto vitkosti imamo parazitizem na vsakem koraku. DZak se vtika tam, kjer se nebi smel,

Comments are closed.