Danes se začenja koliščarski tabor, v soboto pa vabljeni na koliščarski dan

0
337
Biolog jim je razlagal razlike med vrstami želv.

Se spomnite, s kakšnim navdušenjem ste prebirali Jalnove Bobre? Trepetali z Ostrorogim Jelenom in se veselili z njim in njegovo družino, z njegovimi privrženci? Nekaj takega, kar opisuje Janez Jalen, se je dogajalo pred več tisočletji. V zadnjem času pa Društvo Fran Govekar Ig širi glas o koliščih in koliščarjih doma in po svetu. Povezuje se s tistimi, ki raziskujejo in promovirajo koliščarsko kulturo. Leta 2011 je bilo območje ižanskih kolišč, skupaj s še 110 območji kolišč okoli Alp, vpisano na UNESCO seznam Svetovne kulturne dediščine. Na ta prestižni seznam so bila kolišča uvrščena zaradi izjemnih najdb in vpogleda v svet zgodnjih kmetovalcev in kovinarjev Evrope, posebej v njihovo vsakdanje življenje, poljedelstvo, živinorejo in tehnične inovacije.

Zakaj Koliščarski dan?

Da pa bi to dediščino promovirali in širili vedenje o njej, so se v Društvu Fran Govekar Ig odločili, da izpeljejo projekt V deželi koliščarjev. V avgustu organizirajo Koliščarski tabor za osnovnošolce in prireditev z naslovom Koliščarski dan. Na taboru z delavnicami in predavanji ponazarjajo, kako so živeli prebivalci hiš na kolih pred nekaj tisočletji.

Prvi Koliščarski dan je bil junija 2008. Na njem so predstavili le nekaj vidikov življenja koliščarjev, zlasti se je bilo mogoče peljati s čolnom po potoku. Delavnic in predavateljev je bilo malo, udeležencev tudi. Vendar so organizatorji vztrajali in tako udeležencev kot delavnic in predavateljev je bilo vsako leto več. Selili so tudi prizorišče: zdaj Koliščarski dan poteka na travniku ob ribniku Rakovnik v Dragi pri Igu. Koliščarski tabor poteka v dveh terminih, letos se prvi začne v nedeljo, 18., in konča v torek, 20. avgusta, drugi termin se pa takrat začne in konča 22. avgusta, Koliščarski dan pa bo 24. avgusta.

Zanimivosti o in na Koliščarskem dnevu

Delavnice pripravljajo strokovnjaki z ustreznih področij, razdeljene pa so na izkustveno arheološke, naravoslovne ter ustvarjalne delavnice in igre. Med prvimi naj omenim tisto, kjer bo prikazano, kako so si koliščarji izdelovali oblačila, arheološko delavnico, izdelovali bodo preplet, kot so ga uporabljali koliščarji pri izdelovanju hiš, sestavljali bodo voz s kolesom, kakršnega ostanke je leta 2002 našel dr. Anton Velušček s sodelavci, izdelovali bodo posode iz gline, kuhali, kot so pred tisočletji, spoznavali domače živali, ki so jih poznali koliščarji, dodelovali drevak, pletli košare, pri avstrijskih gostih pa bodo spoznavali prazgodovinska oblačila in kolišča okrog Alp, ki so vpisana na seznam UNESCO.

V sklopu naravoslovnih delavnic bodo lahko udeleženci spoznavali Ljubljansko barje: barjanske travnike, ptice in dvoživke. Izvedeli bodo tudi kaj o fosilih. Zakonca Skubic bosta pokazala obdelavo in predelavo lanu, Društvo Zapotok pa bo predstavilo zdravilna zelišča.

Ker so nekdanji koliščarji tudi ustvarjali, z veseljem to počnejo tudi sedanji. Prihodnjo soboto bodo na Koliščarskem dnevu lahko pletli zapestnice, pustili, da jim poslikajo kožo, slikali na prostem, lovili belega bobra ali si na literarni delavnici zbrali koliščarsko ime in seveda izvedeli kaj več o Janezu Jalnu in njegovih Bobrih.

Tudi najmlajši bodo lahko prišli na svoj račun v otroški delavnici, kjer bodo imeli zanje pripravljene zabavne igre.

Več na vdezelikoliscarjev.si.

Fotografije so iz arhiva V deželi koliščarjev.

Prijava

Za komentiranje se prijavite