Koliko ur na dan naj bo otrok za računalnikom?

7
429
Foto: Flickr.
Foto: Flickr.

Svoboda pomeni odgovornost. Zato se je večina ljudi boji.
George Bernard Shaw

Doma je zgornja meja dve uri na dan. V šoli pa je smiselno kar največ uporabljati računalnik. Kakšne občutke vzbuja v vas ta odgovor. Morda se strinjate, morda se držite za glavo. Vprašanje v naslovu ni pravilno. Vprašati se moramo, zakaj naj otrok uporablja računalnik doma in zakaj ga naj uporablja v šoli.

Zelo lahko je prepovedati uporabo računalnik ali pa dopustiti praktično neomejeno uporabo. Precej enostavno je tudi določiti obseg v urah na da ali na teden. Bistveno bolj zahtevno se je vprašati, zakaj uporabljati računalnik, katera so tista področje, kjer lahko otroci pridobijo , kjer lahko računalnik bistveno prispeva k učenju.

Uporaba tehnologij vpliva na razvoj sposobnosti

Na konferenci o učenju in poučevanju matematike KUPM 2014 je dr. Zlatan Magajna govoril o uporabi tehnologije pri poučevanju matematike. Pri reševanju geometrijskih problemov je skupina učencev uporabljala ustrezno programsko opremo. Tudi reševanje na ta način je zahtevalo premislek in strategijo za reševanje. Učenci so uspešno reševali problem s pomočjo tega orodja. Ko pa so od učencev zahtevali reševanje podobnih problemov brez te programske opreme, so bili bistveno manj uspešni od učencev iz kontrolne skupine, ki so se učili reševanja na papir.

Je to slabo ali dobro?

Danes je precej razširjeno mnenje, da možnost učinkovitega iskanja informacij s pomočjo računalnika in spleta zahteva drugačne načine učenja, ki so bistveno manj usmerjeni v učenje velikih količin podatkov in bistveno bolj v učenje tega, kako podatke učinkovito iskati in uporabljati.

Še vedno pa moramo določene podatke poznati na pamet, še vedno je učenje pesmi na pamet dobro za razvoj možganov. Vprašanje ali se naj otroci učijo na pamet ali ne, ne omogoča črnobelih odgovorov.

Tipkanje proti pisanju

Zamislimo si, da se otroci učijo pisanje le s pomočjo računalnika. Črke sicer dobro spoznajo, a takoj jih začnejo tipkati. Kaj bi to pomenilo. Verjetno bi se večina otrok naučila hitrega slepega desetprstnega tipkanja. Fina motorika, ki jo razvija učenej pisanja, bi bila na izgubi. Zaradi možnosti avtomatskega črkovanja in vedno bolj razvitega preverjanja slovničnih struktur, bi se kakovost črkovanja in poznavanja slovnice bistveno zmanjšala. Menim, da je učenje pisanja zelo pomembna veščina, ki prispeva k celovitemu razvoju. To pa seveda ne pomeni, da ni učenje slepega desetprstnega tipkanja zelo zaželena veščina in je škoda, da se je večina otrok ne nauči bolj sistematično.

Samo tehnologija ni dovolj

Naše šole so precej dobro opremljene z IKT tehnologijo. V veliko šolah je skoraj v vskai učilnici interaktivna tabla in seveda računalnik. Solidno opremljene računalniške učilnice so povsod. Ponekod poskusno uvajajo uporabo tablic za vsakega učenca. Vprašanje pa seveda je, kdaj uporabljati IKT tehnologijo pri učenju in poučevanju in kako jo uporablajti ter kakšna je vloga učitelja. Če želimo razvijati učencu centrično učenje, je vloga tehnologije verjetno nepogrešljiva. Računalnik lahko v veliki meri prispeva k temu, da omogoča takšno hitrost učenja, kot je za posameznika primerna in takšno globino ter zahtevnost, kot jo posamezni učenec lahko sprejema in ga le ta primerno izziva. Učitelj pa še vedno ustvarja pogoje za učenje, usmerja sodelovanje in spodbuja graditev odnosov ter postavlja vprašanja zakaj se nekaj sploh učiti.

Vedno znova me izziva navadna črna tabla in kreda. Ali lahko to starodobno orodje ustvari interaktivnost in prispeva k uspešnemu učenju. Spodnji video posnetek prispeva k temu premisleku.

Kaj pa doma

Smiselna časovna omejitev uporabe računalnika je seveda potrebna. A v tej omejeni uporabi je še vedno vprašanje vsebine. Ali je to tista vsebina, ki jo otrok sam najde, ki ga tako ali drugače nagovarja in zanjo dobi ideje pri sošolcih. Tega seveda ni mogoče in verjetno tudi ni potrebno v celoti izločiti. Ker pa vseeno začno starši uvajati otroka v delo z računalnikom, tablico in pametnim telefonom, mu lahko tudi oni predlagajo zanimive in izzivalne vsebine, ki prispevajo k učenju in ki ne poneumljajo in ne vzpodbujajo ostalih učinkov, ki jih ne želimo.

Veliko vprašanje

Kot pri vsaki uporabi tehnoloških pripomočkov je tudi pri uporabi IKT tehnologije z otroki pomembno, da se vprašamo, kaj želimo doseči in kako lahko to najbolj uspešno in učinkovito dosežemo. Če je računalnik, telefon ali tablica del tega odgovora, potem je njihova uporaba smiselna. Je pa to seveda odgovornost odraslih: staršev, učiteljev in vzgojiteljev. Jeza in negodovanje staršev, da otroci veliko časa prebijejo pred računalnikom je seveda tudi odgovornost staršev. Enako velja za premalo kritično uporabo računalnika v šolah.

7 KOMENTARJI

  1. Zdravko, prav veselim se že tvojega komentarja.Domišljam si, da že poznam odgovor.

    Sama zase pa lahko rečem, da se moram kar “vzet v roke”, da na komentiram tu na dolgo in široko.Po naravi sem sicer še vedno firbec …

  2. Zelo dobra je sprememba je problema: “Koliko ur na dan naj bo otrok za računalnikom?” v problem: “Za kaj naj otrok uporablja računalnik?” Problem nato kar naenkrat postane preprost. Zelo preprost.

    • Odprtokodni programi za učenje desetprstnega tipkanja. Seveda zastonj. Eden bo, upam, v naslednji različici že ustrezno poslovenjen.

  3. Računalniki so odlično orodje za učenje. Morda le ne učijo točno tega, kar učitelji menijo da…

    Moja hčerka se zelo rada igra razne računalniške igrice, pri katerih zbira korenčke in se mora izogibati počasnim kravam, da jo ne pohodijo. Navidez igrica za treniranje refleksov. Dejansko že zdaj vem, da bo neoliberalka… 😉

  4. Mimogrede. Ste opazili, koliko papirjev moramo nositi od enega zdravnika do drugega? (Uh saj res. Za jutri moram skupaj spraviti vso papirologijo za ultrazvok…) A ne bi veliko enostavneje, ceneje in zanesljiveje bilo vse pošiljati kodirano po spletu? Pa ni narejeno.

    Podobno je tudi z učnimi pripomočki. Danes obstoječi še zdaleč niso optimalni. Razvoj bo gotovo šel v to smer. A seveda nima smisla skočiti v bazen, dokler v njem ni še skoraj nič vode.

  5. Tale video pove vse in več. Katera tehnologija lahko to nadomesti?! Vred s tablo in kredo.
    Retorično vprašanje. Nobena seveda.
    In to je bistvo: učitelj je bistvo šole. In njegov učenec. Znanost mora imeti smisel, sicer je brezizhodna muka, v kateri nihče ne more zdržati dovolj dolgo.
    Kdo bi torej, po tem videu, rad tablice? Samo teroristi. Komunistični in ateistični učitelji, ki jim je kot je pisalo na Golem otoku: smisla ni, to je dejstvo, ko to sprejmeš začni živeti s tem dejstvom. Takšna šola vzgaja sužnje za celo življenje. Boljšega primera od naše družbe v Sloveniji ne rabite iskati.

    Računalnik je torej samo mehansko orodje. Kot žaga mizarju. Nič več.
    Še posebej bi poudaril rezultat testov, ki jih omenja članek: da so učenci z računalnikom dosegali slabše rezultate na testih, ko so delali brez računalnika. In to je najhuje. Kajti v življenju ne bo programske opreme, treba bo reševat probleme na pamet, na papirju, v glavi.
    Te učence so zasužnjili z lepimi slikami in animacijo na klikanje, tako da bistva sploh niso poznali. Postali so zombiji. Ko so ostali brez računalnika, pa še nesposobni uporabljati znanje.
    Seveda, za lahkotne učitelje in teroriste ravnatelje, pa bodo računalniki vedno super napredno orodje, ki mu nasprotujejo samo primitivci.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite