Koliko proste trgovine še prenese TTIP?

32
465

ttipČezatlanstko partnerstvo za trgovino in naložbe (TTIP) je sporazum, s katerim želita ZDA in Evropska unija okrepiti medsebojno gospodarsko sodelovanje. O vsebini sporazuma potekajo pogajanja, hkrati pa čedalje večji del javnosti izraža svoje dvome o tem, kaj nam bo sporazum v resnici prinesel.

Če zakonodaja “ovira trgovino”

Sporazuma se je prijela oznaka “prostotrgovinski sporazum”, čeprav zniževanje carin predstavlja le majhen del novosti, ki jih bo prinesel. Po teoriji proste trgovine bo ukinitev carin in odprtje meja spodbudilo gospodarstvo in bomo vsi živeli bolje, kot pa če se države vedejo protekcionistično. Vzporednice lahko potegnemo s povezovanjem držav v Evropsko Unijo, kjer so z odprtjem meja vse strani veliko pridobile, pomembnih lekcij pa smo se naučili tudi iz svojega preteklega protekcionističnega sistema.

Ker TTIP posega na področje zakonodajalstva, hkrati pa pogajanja potekajo v strogi tajnosti, je čedalje širša javnost do njega močno skeptična. Javnost najbolj nasprotuje TTIP-u zaradi mehanizma ISDS, po katerem lahko korporacije tožijo države, če bi jim kak novi zakon lahko zmanjšal dobiček. Izkušnje iz preteklih desetletij kažejo, da take tožbe, oziroma že sama možnost tožbe, države precej ovirajo pri sprejemanju zakonov, s katerimi bi zaščitile zdravje svojih državljanov, delavske pravice ali okolje. Mimogrede, ta mehanizem je tudi najspornejša točka sporazuma CETA, ki ga sklepata Evropska Unija in Kanada.

Mnogo skrbi povzroča tudi mehanizem zakonodajnega sodelovanja, s pomočjo katerega naj bi se zbližali predpisi na obeh straneh Atlantika, da se poenostavi trgovanje. Podobno kot ISDS, tudi ta mehanizem ob neustrezni implementaciji postavi države v slabši izhodiščni položaj, ko bi želele z določenimi ukrepi zaščititi okolje, zdravje državljanov ali zavarovati delavske pravice.

Kaj lahko ponudi Evropa, kaj ZDA

Včasih se kak politik brani pred razpravo z angažiranimi državljani, češ da se bo o TTIP možno zares pogovarjati šele, ko bodo pogajanja dokončana in besedilo sporazuma znano. V resnici pa je zelo zanimivo spremljati že potek pogajanj, saj si tako lahko ustvarimo svojo sliko o idejnem ozadju čezatlantskega partnerstva.

V primerjavi z ISDS in zakonodajnim sodelovanjem je področje medsebojnega odpiranja trgov deležno manjše pozornosti javnosti. Hkrati pa je prav odpiranje trgov bistvo proste trgovine in tudi tu se dogaja marsikaj zanimivega.
Evropa sedaj ščiti svoje kmetijstvo z uvoznimi carinami na kmetijske izdelke. Američani ščitijo svoj trg javnih naročil s svojo zakonodajo, na primer direktivo “Buy America”, preko katerega z davkoplačevalskim denarjem financirajo pretežno domača, lokalna podjetja.

Kljub skrbnemu varovanju informacij se je lani v javnost izmuznil dokument, ki priča, da bi bila Evropa pripravljena umakniti svoje carine na kmetijske izdelke, če bi ZDA omogočile evropskim podjetjem vstop na svoj trg javnih naročil.

Kmetijstvo kar na prosti trg?

Tak daj-dam bi imel za evropsko kmetijstvo pogubne posledice. Ameriške kmetije so v povprečju veliko večje od evropskih. Zaradi tega in drugih dejavnikov, ki jih navedemo v nadaljevanju, je ameriško kmetijstvo donosnejše, zato se ob ukinitvi carin marsikateri evropski kmet ne bi mogel obdržati na trgu. To bi še pospešilo trend izginjanja majhnih kmetij, ki smo mu že sicer priča v Evropi, in izgubo milijonov delovnih mest v kmetijstvu. Za slovensko kmetijstvo, ki ima v primerjavi z Evropo še manjše in bolj razdrobljene kmetije, bi bile posledice toliko večje.

Pri kmetovanju je na obeh straneh Atlantika tudi nekaj pomembnih razlik, na primer uporaba gensko spremenjenih organizmov, različna regulativa herbicidov in pesticidov ter uporaba hormonskih vzpodbujevalcev pri vzreji govedine. Z ameriškim načinom pridelave živeža je povezana tudi preventivna uporaba antibiotikov, kar je izjemen izziv za celotno človeštvo, saj je pretirana raba antibiotikov pripeljala do antimikrobne rezistence, zaradi katere umira veliko ljudi.

Neodvisno od TTIP mnogi strokovnjaki opozarjajo, da ima propadanje majhnih kmetij in razraščanje visoko specializiranih in industrializiranih veleposestev mnoge negativne posledice. Kvaliteta hrane pada, tako zaradi načina pridelave kot zaradi transporta, ki zahteva kemično obdelavo živil. Družba in pokrajina se korenito spreminjata, vasice in podeželjska mesta se praznijo, brezposelnost se veča. Ker kmetovanje ni le služba, ampak način življenja, je kmeta težko “prezaposliti”, saj je zelo navezan na svojo zemljo. Hkrati celotna družba postaja bolj ranljiva, saj so majhne kmetije z raznoliko pridelavo precej bolj odporne na ekstremne vremenske razmere (suše in poplave), kot veleposestva z monokulturami. Zaradi podnebnih sprememb je jasno, da bo ekstremnih vremenskih razmer v prihodnjih desetletjih čedalje več in bo ta vidik pridobival na pomembnosti, prevoz živil na dolge razdalje pa globalno segrevanje še pospešuje.

Poleg vsega naštetega ima preskrba s hrano, podobno kot z energijo, tudi strateški vidik. Gre torej za zelo kompleksna vprašanja, ki jih ne more reševati kupec preko izbire najcenejšega “izdelka”. Pri prepuščanju kmetijstva pravilom prostega trga bi morali biti bolj previdni kot pa, na primer, pri tehnoloških izdelkih.

ZDA so “močan trgovski partner”

Kmetijski trg naj bi torej Evropa v okviru TTIP bolj odprla za ameriške proizvode. V zameno naj bi ZDA evropskim podjetjem odprla vstop na svoj trg javnih naročil. Konec februarja sta si evropska in ameriška stran izmenjali pogajalska izhodišča glede odpiranja trga javnih naročil. Zaradi netransparentnosti pogajanj podrobnosti niso znane, je pa evropska stran ameriški predlog označila za veliko razočaranje. Izrazila je pričakovanje po reviziji in ponovni izmenjavi stališč. Konec marca je z ameriške strani prišel signal, da ponovne izmenjave izhodišč v doglednem času ni pričakovati, ampak bodo osnova za pogajanja že izmenjana izhodišča. ZDA torej svojega trga javnih naročil ne nameravajo bistveno odpreti za evropska podjetja.

Ne glede na to, kako se bo sedaj Evropa odzvala glede carin v kmetijstvu, je to signal, da pri TTIP primarno ne gre za uresničevanje ideje o prosti trgovini, po kateri bi odprte meje povečale blagostanje na obeh straneh. Videti je, da gre bolj za širjenje ekonomske moči po preprostem načelu – izpogajati zase najboljši kos pogače.

32 KOMENTARJI

  1. Zanima me, kakšno je mnenje naših liberalcev o tem sporazumu. Na financah ga (po službeni dolžnosti?) predvsem hvalijo, kakšne resne analize pomislekov nisem našel. Na portalplusu je samo članek Igorja Šoltesa, to je pa vse, kar sem našel.

    Tako da dvomim o svobodoželjnosti naših liberlacev. Če imajo korporacije (ki so sicer velike kapitalske tvorbe) tako velik vpliv, potem kaj dosti svobode posameznikov ni za pričakovat.

    • Mnenje liberalcev je načelno, da svobodni trg (akterji na njemu, tudi ti, ki kupuješ ali prodajaš, lahko sami regulirajo trg) mora biti čim manj reguliran od države, birokracije. Ker vsaka regulacija prej ali slej uniči trg s prihodom mafije, ki je vedno zlizana z državo in močjo.

      S prihodom Slovenije v EU je morala Slovenija odpraviti številne carine. Slaba podjetja so propadla, nova so boljša, konkurenca poveča kvaliteto. Monopoli so zlo.

      Vsa srž izvira v Sloveniji v tem, da ljudje na svobodo večinsko gledajo kot socialisti, rovtarji, fevdalci.

      Ocenjujem, da Slovenci na spodnjih dveh lestvicah ne dosegamo niti 10 procentov: komunizem je v srcu in možganih totalno spridil naš narod.

      http://www.pewresearch.org/fact-tank/2016/04/19/5-ways-americans-and-europeans-are-different/

    • Liberalci niso odporni ravno na mafijo, zato ker pri sebi nimajo mehanizma, ki bi jim povedal, ali nekdo denar uporablja na pošten način ali pa z njim po mafijsko deluje.

      Nobene veze nima, kako je nek bogataš do denarja prišel. Lahko s poštenim delom, lahko pa s preprodajo drog npr. In nikoli ne veš v kateri točki se človek pokvari ali pa spreobrne.

      V Svetem pismu je na splošno bogastvo problematizirano, zato ker ob njem ljudje radi postanejo pohlepni. To pomeni, da začnejo delovati z mafijskimi metodami. Podjetja se npr. ne obremenjujejo z zdravjem ljudi, smisel jim je povečanje dobička. Recimo multinacionalka s proizvodnjo sladkih pijač ali pa cenene in nekvalitetne (hitre) hrane ima ogromen tržni delež, ki ga doseže z moralno oporečnimi prijemi: lobiranjem, zapeljivim marketingom, financiranjem filmov, v katerih se posmehujejo zdravi prehrani, financiranjem raznim inštitutom, da iamjo njihovo naklonjenost, itd.

      Od liberalcev o teh pomislekih še nisem slišal, kot da so hipnotizirani. Mitja Steinbacher take pomisleke zavrne z enim samim posmehljivim stavkom, ki je celo v naslovu: “Argumenti o znižanju standardov glede TTIP so smešni, standardi vedno sledijo tehnologiji.” Povedal ni popolnoma nič konkretnega, razen da temu slepo zaupa. Jaz si zelo želim svobodnega trga ampak Steinbacherju in ostalim popolnoma nič ne zaupam. On je zame en lobist. Po nazivu je klasični liberalec na Fakulteti za poslovne vede pri Katoliškem inštitutu v Ljubljani. Pa se posmehuje celo papežu.

      Klasični liberalci nam ne bodo prinesli svobode, zato ker so sami ujetniki neke ideologije. Škoda, pa toliko truda vložijo v boj proti socialistični ideologiji. Saj Steinbacher je bil v intervjuju sicer kar dober, samo kaj, ko je samo polovičarski. Ne loči dveh vrst kapitalizma, kot ju loči papež:
      https://www.domovina.je/dr-ivan-stuhec-nova24tv-si-kristjan-med-kapitalisticno-in-levicarsko-politiko/

      • Slovenija je hiperbirokratizirana. Vsako leto sprejme vlada okrog tisoč novih zakonov, ki so se v 25 letih postoterili. Prav tako narašča število birokratov.

        In čeprav ljudje vedno težje službe obdržijo in še težje nove dobijo, vidimo, da je Slovenija raj za mafijo.

        Še en Demosov mafijec! Podtaknjenec? JJ in SDS je vse tekmece izločil z diskvalifikacijo izdajalca, Podtaknjenci, udbovca.Koliko desetletij še rabite,da sprejmete moje hipotetične trditve, da je ogromna večina Demosa, pa skoraj vsi funkcionarji, zgolj socialisti in fevdalci. Od njih ne moremo pričakovati nobene koristi, nič dobrega. Samo na svojo denarnico moram paziti pri njih.

        http://www.siol.net/novice/gospodarstvo/dusan-sesok-svojima-sinovoma-lani-placal-vec-kot-milijon-evrov-za-svetovanje-415409

  2. O TTIP je v intervjuju za Časnik ekonomsko strokovno govoril klasični liberalec in katolik mag. Mitja Steinbacher.

    Načeloma je vsak sporazum, ki zmanjša zaščite, carine, omejitve in “regulacije” dober. Ker bo na milijone ljudi na svobodnem trgu samih regulirajo ceno in kvaliteto. Evropska hrana je kvalitetnejše, imela bo višjo ceno.

    Zgornji članek ima veliko elementov socializma, panike, histerije. Agro-socializem. Zgleda so zadnje mesece katoliški socialisti v totalni ofenzivi. Še en dokaz kako rovtarsko socialistična je Slovenija. Mi sploh ne rabimo komunistov, ker njihovo delo bolje (bolj papeški od papeža) opravljajo socialisti.

    V Sloveniji ne samo, da nimamo normalnih konzervativcev, desničarjev in liberalcev, v Sloveniji ne premoremo niti levičarjev, ki bi se zdravo borili za delavce. Pri nas premoremo samo večbarvne socialiste (birokrati) , stare komuniste (mafijo), mlado komuniste (sanjače).

    • Tvoji komentarji imajo tudi veliko elementov, ki so sicer značilni za kakšnega revolucionarja. Panika, histerija.

      Ali mi lahko razumsko utemeljiš, kaj konkretno je pri gornjem članku napačnega.

          • Gornji članek ni proti svobodni trgovini, ni proti nekonkurenčni Evropi, ne zagovarja zbirokratiziranosti.

        • “Liberalci” se sploh niste sposobni pogovarjati o realnih pomislekih. Samo da je nekdo skeptičen do vaših pravljičnih idealov, ga mirno označite za socialista in za vas je debata zaključena. To je tipično za človeka pod “hipnozo”. “ka pi ta li zem” “ka pi ta li zem” Brez kritične presoje.

          Nekateri živimo v realnosti.

          Kapitalizma sta dva, Papež je v “okrožnici definiral dve vrsti kapitalizma: kapitalizem, katerega gospodarska svoboda ni postavljena v trden pravni red, in kapitalizem, ki upošteva trg, zasebno lastnino, odgovornost za proizvodna sredstva, svobodno ustvarjalnost. Drugi tip kapitalizma podpira tudi Cerkev, dokler prispeva k skupnemu dobremu.”

          • Ja,

            kapitalizma sta dva:
            Eden je svobodni trg in vladavina prava.

            Drugi je mafijski, tovarišijski, državni, birokratski, crony.

            Drugega zagovarjata ti in zgornji avtor.

            Kaj je po tvoje avtor hotel povedati?

            Da je GSO zlo, topla greda tudi, odprava birokratskih ovir in carin bi kmetijstvu prinesla katastrofo.

            Ne sklepaj po meni ostalih. Kdaj pridi na kak dogodek in prijazno izpostavi probleme. Steinbacher je zelo v redu dečko, meni ni nikoli deloval naduto, pa imam zelo občutljiv senzor za tak tip ljudi (fevdalce).

            Kako liberalne države preganjajo mafijo? Z učinkoviti zakoni, predvsem pa so svobodni državljani veliko bolj odgovorni in hitro eliminirajo že male barabe in prevarante, kaj šele velike.

            V Sloveniji je več mafijcev kot v Švici.

            Kdo pa naj mafijo preganja po tvoje, podkupljivi socialistični birokrati z njo sodelujejo in jo ščitijo.

            Sprejmi, da nisem tvoja čarobna palčka in nisem profesionalni politik, ki ti vse odgovore zna iz rokava strasti, se tudi učim.

          • Mimogrede, brez posebnega problema, si spremenil definicijo kapitalizma, katero zagovarja tudi papež.

          • Steinacherju in tebi očitam popolno ignoriranje pomislekov, kakršne je predstavil avtor člankov. Tako so zaposleni s socializmom, da so že čisto zblojeni.

            In kaj so učinkoviti zakoni? Avtor očita TTIP-u člen ISDS, ki bi lahko državi onemogočal sprejem učinkovitih zakonov. Avtor ni proti svobodnemu trgu. Kakšne mehanizme zaščite ponujajo liberalci proti pomislekom članka? Vsak naj sam poskrbi za svoje zdravje? Kako?

            Ti čisto preveč pišeš po občutkih. Ti pa lahko varajo.

            Ne , in jaz ne zagovarjam niti mafijskega, niti tovarišijskega, niti državnega, niti birokratskega, niti crony kapitalizma. Preprosto sem se naveličal liberalcev, ki stalno in brez učinka trobijo ene in iste lajne.

  3. uporaba antibiotikov, kar je izjemen izziv za celotno človeštvo, saj je pretirana raba antibiotikov pripeljala do antimikrobne rezistence, zaradi katere umira veliko ljudi.
    ===============
    Le kako bi lahko antibiotiki, ki jih pojedo krave in pujski vplivali na ljudi?!

    • Ali boš rekel, da so antibiotiki za živali nekaj popolnoma drugega kot za ljudi???

      antimikrobna rezistenca – mikrobi postajajo odporni na antibiotike, ki se veliko uporabljajo. Zaradi tega je treba izumljati nove in dražje, česar so sposobne samo velike farmacevtske korporacije. Torej je naše zdravje odvisno od njih.

      Edino, kar je tukaj pozitivnega je, da se dobiček veča. Prvič zato, ker se proda veliko antibiotikov za živali in drugič zato, ker se prodaja bolj kompleksne antibiotike za ljudi.

    • Tudi gensko spremenjeni organizmi in anthropogeno spreminjanje vremena sta dva tipično socialistično, praznoverna in histerično lova na čarovnice.

    • Zdravko: “Le kako bi lahko antibiotiki, ki jih pojedo krave in pujski vplivali na ljudi?!”

      Morda se samo šalite, a za vsak primer, da res ne veste, kako uporaba antibiotikov pri živalih vpliva na ljudi, naj poskusim z laično razlago, dokler se ne oglasi kdo bolj pristojen za tematiko 🙂

      Široka uporaba antibiotikov pri reji živali (goveda, prašičev, perutnine,…) povzroča odpornost bakterij na tovrstna zdravila.
      Posledično so antibiotiki neučinkoviti pri zdravljenju tistih bolezni, ki jih povzročajo sevi odpornih bakterij.
      Prek prehranske verige ali drugačnega stika lahko na antibiotike odporne bakterije vstopijo v človeško telo. Nekatere vrste bakterij naseljujejo tako živali kot ljudi ter sprožajo bolezenska stanja pri obojih.
      Pri boleznih, ki jih povzročajo sevi odpornih bakterij, je zdravljenje z antibiotiki neučinkovito tako pri živalih kot pri ljudeh.

      Po drugi strani pa, če ob zakolu živali ni upoštevana karenca po morebitnem zdravljenju z antibiotiki, preidejo ostanki antibiotikov s prehrano v človeški organizem, nizke koncentracije antibiotikov pa lahko spodbudijo nastanek odpornosti bakterij.
      Posledica je spet neučinkovitost antibiotikov pri zdravljenju nekaterih bakterijskih okužb.

      Krog medsebojnega vpliva je sklenjen.

      • Vanja, ne prehitro. 🙂
        1. kako naj bi “prehajale” odporne bakterije na človeka?
        2. katere bolezni naj bi povzročali “sevi odpornih bakterij”

        To, glede ostankov antibiotikov je še najbližje resnici.
        Ostalo pa je so provokacije vrste ogljični odtis in toplogredni plini. Samo samopromocija wannabe družbenih voditeljev in pomembnežev.

          • Vanja, še tisti kratki odstavek, ki govori o uporabi antibiotikov pri živalih se konča z “glavni razlog za odpornost na antibiotike pri ljudeh uporaba antibiotikov v humani medicini.”!
            To kar jaz pravim. Avtor pa za primerjavo pravi: “… raba antibiotikov [pri živalih] pripeljala do antimikrobne rezistence, zaradi katere umira veliko ljudi.”
            Razlika je vendar vidna.

          • Kaj pa logično razmišljanje, kaj vam pa ono pove, Zdravko?

            Zapisano je namreč tudi to, da antibiotiki, ki se uporabljajo za zdravljenje in preprečevanje bakterijskih okužb pri živalih, sodijo v iste kemijske skupine kot antibiotiki, ki se uporabljajo pri ljudeh in da se lahko bakterije, odporne na antibiotike, ki se uporabljajo za zdravljenje okužb ljudi, prenesejo tudi na živali.

            Po logičnem razmisleku boste ugotovili, da mora veljati tudi obratno. Ali pa mislite, da se z živali na ljudi bakterije ne prenašajo?

            Ni pošteno, da tržete dele stavkov iz konteksta in jih poljubno razlagate.
            Avtor članka je zapisal, da je z ameriškim načinom pridelave živeža povezana tudi preventivna uporaba antibiotikov, kar drži. V nadaljevanju stavka je zapisal, da je to izjemen izziv za celotno človeštvo, saj je pretirana raba antibiotikov pripeljala do antimikrobne rezistence, kar tudi drži. Drži pa tudi zaključek avtorjeve izjave, da zaradi odpornosti bakterij umira veliko ljudi.
            Preberite si zapis na povezavi do konca, še o MRSI in Escherichii coli.

            Če nečesa nočete slišati, tega pač ne boste poslušali, kar pa ne pomeni, da tega ni 😉

          • Zdravko,
            opravičujem se za trši ton mojega zadnjega komentarja, morda me je pa res malce zaneslo. Če ste ta ton interpretirali kot prepirljivega, pa naj bo dovolj z moje strani za danes, saj je res že pozno. Lahko noč 🙂

  4. Je skrajno nenaravno da Evropa in Amerika še nista del enotnega trga, in je tudi škodljivo za vse.

  5. S člankom se popolnoma strinjam.

    Ogromno argumentov je za to, da je kmetijstvo na evropski način boljše od kmetijstva na ameriški način.

    Stopnja, do katere so v S. Ameriki kemično zasvinjali, mikrobiološko osiromašili in izsušili svoja kmetijska zemljišča je prav neverjetna in smo na srečo v Evropi tu daleč zadaj. Čeprav imamo probleme te vrste, nekje bolj, drugje manj.

    Visoka preventivna uporaba antibiotikov pri pridelavi mesa in uporaba hormonov, kar prakticira ameriško kmetijstvo, takih ki se topijo in kopičijo v maščobah, je katastrofa za človekovo zdravje. Nikoli slišali za hormonske motilce? Mutagene, kancerogene v hrani?

    Nenazadnje je takšna intenzivno pridobljena hrana, ki se obenem še dolgo skladišči in daleč prevaža, izrazito neokusna. Je pa cenovno zanimiva za trgovce in kupce.

    Zato poziv EU in evropskemu parlamentu:

    1. o evropski kmetijski politiki se ne pogaja in se je ne prodaja z nikomer, tudi ne preko Atlantika. To je evropska stvar. Evropska kmetijska politika je ena najstarejših in najdragocenejših pridobitev procesa združevanja kontinenta.

    2. Evropska kmetijska politika mora kvečjemu utrditi in nadgraditi svoje okoljske in zdravstveno-varstvene standarde, ne pa popustiti in jih spuščati po volji drugih na nižje nivoje.

    3. Brez malih družinskih kmetij slovensko podeželje izgubi svoj obraz in vso svojo privlačnost. Kultiviranost krajine slovenskega podeželja je pogoj, da Slovenija razvija turizem in vse gospodarstvo, ki se na turizem posredno veže.

    Pameten in zaveden slovenski politik malih slovenskih ( in evropskih) kmetij torej ne bo prepustil surovi tekmi z ukrajinskimi ali kansaškimi večtisočhektarnimi monokulturnimi kolosi.

    • Ja, IF, tisti, ki so premalo ali pa sploh niso poučeni o velikih razlikah med ameriškim in evropskimi načini pridelave in predelave hrane, bodo enostavno preskočili to, o čemer pišete v prvi polovici komentarja ter vam bodo bržkone zopet očitali nekakšno “socialističnost” 🙂

      V resnici pa imata oba, avtor članka in vi, še kako prav, da opozarjata na potrebno previdnost EU pri tem sporazumu z ZDA posebej na področju kmetijstva.

      • Tudi jaz se pridružujem temu, samo ne farbat ljudi. Gre za resne zadeve. Kmetijstvo v Evropi ni v prav zavidljivem položaju. Uvoz hrane je enormen, kmetov je vsako leto manj.

        • Ne v tem, da farbam ljudi, ampak sicer se strinjam, da položaj ni rožnat.

          Da ne bom preveč črno-bel, tudi v ameriškem kmetijstvu je kaj vrednega pohvale. Večina trt odpornega namiznega grozdja, posebej pa sorte brez pešk, ki ga ni treba špricati, so razvili prav od druge vojne do zdaj v S.Ameriki s križanci med sredozemsko in severnoameriško trto ( V.Vinifera z V.labrusca). Nekatere v Kanadi, Predvsem pa na Cornellu (NY) in Arkansasu v ZDA.

          • Omenjam hibridne odporne sorte namiznega grozdja tudi zato, ker bi bile šansa za nekatere naše vinogradnike, ki jim je vse težje prodat svoje vino. Ker poraba vina pri nas in po Evropi pada in ker je naš trg vse bolj preplavljen s poceni uvoženim vinom po 2 eura za liter. Del tistih, ki ne zmore več računice pri vinu, bi gotovo šanso lahko našel v tem.

            Gotovo je veliko potenciala, da bi Slovenci pojedli več namiznega grozdja kot ga ( v ZDA je po porabi na drugem mestu, takoj za jabolki) in da to, kar se ga dobi v trgovskih centrih, ne bi v celoti bilo iz uvoza. Pogosto precej švoh okusa.

  6. Predsednik evropskih konzervativcev podpira svobodni trg.

    Kaj pa naši evropski “desni” poslanci: ali kaj doma argumentirajo odločitev evropske desnice, ali se potuhnejo kot Peterle in Zver in raje kake pop-socialistične ideje streljajo.

    Pravijo,da nimajo medijev? Peterle bi lahko pisal vsak teden poročila in nas učil evropske konzervativnosti, isto Zver v SDS medijih. A sta oba preveč zagrizena socialista.
    http://www.aecr.eu/jan-zahradil-ttip-no-obvious-alternative/

    • V bistvu noben “desni” slovenski evropski poslanec ni v Sloveniji nič dela opravil, da bi trdobučni slovenski socialistični kolektiv poučeval in razgibal z desnimi idejami.

      Igrali so in igrajo hudičevo vlogo:
      V evropskem parlamentu na očeh desnih kolegov pritiskajo desno. Brez njih oči pa levo. Doma pa prikrivajo desne ideje s populistično socialistično folijo.

      Najmanj kar bi za tako bajno plačo lahko naredili, bi bilo pisanje dnevnika kaj delajo, kakšne zakone sprejemajo in kakšne predloge pripravljajo. Tako pa nas ohranjajo nevedne in napačno informirane. Krivi so Lenuhi (delomrzni socialisti!) , da smo Rovte, Fritzlova klet.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite