Koliko je krščanska demokracija resnično liberalna?

43
adam smith3
Adam Smith.

V zadnjem času precej prahu dviga domnevni obrat krščanske demokracije proti liberalizmu, kar mnogi vidijo kot popoln odklon od njenega izvornega izročila. Ali je res tako? Zgodovinska izkušnja nas uči nekaj popolnoma drugega: predvsem to, kako nepopolno in nedosledno je poznavanje izvornih izročil krščanske demokracije zaradi popačenega posredovanja zgodovine s strani izobraževalnih inštitucij, katerega žrtve so tudi povsem dobromisleči komentatorji in zavestni katoliki ter liberalci.

Krščanska demokracija je kompleksen pojem in njeno delovanje ni rezultat linearnega razvoja z nadgradnjo točno določene svetovnonazorske podstati, tako smo vajeni npr. pri komunizmu oz. socializmu. Krščanska demokracija je bistveno bolj dinamičen in socialno večplasten pojav, kot si ga na splošno predstavljamo.

Žal v tem prispevku ne morem nanizati vseh posameznih korakov razvoja od političnega katolicizma do nastanka krščanske demokracije v zahodnoevropskih parlamentarnih demokracijah po drugi svetovni vojni. Opozoril bi pa na tisto, kar je temeljno in kar je pomembno tudi za prihodnost. Temeljna dilema zgodnje krščanske demokracije ali bolje rečeno kar političnega katolicizma je bila, kakšen odnos naj vzpostavi do revolucije. Revolucija kot način nasilnega uveljavljanja socialnih in političnih zahtev je prisotna v Evropi že od angleške revolucije, predvsem pa od francoske revolucije dalje. Politični katolicizem se je sprva zavzemal predvsem za ohranjanje položaja in vloge Katoliške cerkve v državi in družbi, bil je zavezan doktrini vladanja z od Boga danim in maziljenim vladarjem na čelu, tako kot so jo definirali cerkveni očetje srednjega veka. Vendar pa tega monarhičnega modela vladanja ravno zaradi vseh teh revolucionarnih sprememb ni bilo mogoče več vzdrževati. V ospredje je tako stopilo vprašanje, kaj se zgodi, ko od Boga danega in maziljenega monarha ni več. Kaj se v tem primeru zgodi z državo, z oblastjo? Kakšna država oz. oblast je potem vsaj legitimna, če že ni več neposredno dana od Boga? Odnos ali bolje rečeno pravo razmerje do revolucije in vseh z njo povezanih družbenih sprememb se je vzpostavilo ravno v času kulturnega boja v drugi polovici 19. stoletja, ko so katoličani dojeli, da edino država z ustavnim ustrojem, ki temelji na dosledni delitvi oblasti, lahko zagotavlja mir, blaginjo in uveljavljanje eksistenčnih teženj posameznikov in skupin – ne samo katoličanov, temveč tudi vseh drugih. Samo ustavno načelo delitve oblasti zagotavlja, da smo pred sodnikom vsi enaki, predvsem pa, da nobena socialna ali politična skupina ne more povsem prevladati. To spoznanje je botrovalo popolnemu preobratu v delovanju katolikov, saj težišče delovanja od tedaj naprej ni več zgolj politično, torej od zgoraj navzdol, temveč čedalje bolj civilnodružbeno ali od spodaj navzgor. Ta trenutek bi lahko poimenovali spočetje krščanske demokracije ali pa temeljno prelomnico v razvoju političnega katolicizma v moderno demokratično gibanje. In tej spremembi je botroval predvsem kulturni boj in poskus laične države, da povsem izloči katoličane iz političnega procesa.

Seveda se ta razvoj ni zgodil linearno in hkrati. Posebnost je v tem: hitreje ko so se katoličani morali soočiti z revolucionarno stvarnostjo, hitreje so se zavedli temeljnih pridobitev ustavnega načela delitve oblasti (v Angliji se je to zgodilo že zelo zgodaj; če odmislimo Magno carto iz 13. st. in da ne gre toliko za katoličane, temveč za anglikance, se je prava delitev oblasti izoblikovala šele po revoluciji v drugi polovici 17. st. in Anglija velja za najstarejšo demokracijo v Evropi predvsem zato, ker se je kot prva izmed evropskih držav soočila z revolucijo). Danes o političnem katolicizmu ne govori nihče več, tudi o katoliškem liberalizmu ali liberalnem katolicizmu ne govori nihče več, čeprav predstavlja ravno liberalizem v navezavi s katolicizmom pomembno vmesno razvojno stopnjo, ko je politični katolicizem sprejel in ponotranjil glavne pridobitve liberalizma, kot so ustava, pravna država in delitev oblasti. Načelo delitve oblasti predstavlja tisti ključni branik pred samovoljo tako oblastnikov kakor tudi ljudstva. Ljudstvo je predvsem pojem, medtem ko so socialni interesi še kako realni. J. J. Rousseau, eden od duhovnih očetov liberalizma in socializma, se je nevarnosti vseh takšnih in drugačnih egoizmov v družbi uprl s t. i. ljudsko voljo, ki jo nekateri še danes s takšno prvinsko zagretostjo izpostavljajo praktično na vsakem koraku in ob vsakem še tako nepomembnem civilnodružbenem vprašanju, pri čemer ravno ta ista ljudska volja v nobenem revolucionarnem trenutku ni bila dejansko sposobna zajeziti ugrabitev državnih institucij ter struktur političnega odločanja s strani partikularnih interesov. Kot edino uporabno načelo pa se je izkazalo ravno načelo delitve oblasti, ki onemogoča prevlado enega nad drugim ter tako zagotavlja ravnotežje vseh partikularnih interesov v družbi in državi.

Do začetka oz. sredine 19. st. je šlo torej predvsem za iskanje primernega odgovora na socialne in politične spremembe, ki so v vročici zgodnjih revolucionarnih vrenj potiskali Katoliško cerkev čedalje bolj na rob dogajanja. Katoliška cerkev je v tem času prvič jasno dojela, da njena institucionalna in moralna avtoriteta več ne zadostuje za ohranjanje statusa quo, ki ga je pridobila v srednjem veku, ko je v fevdalni piramidi zavzemala dominanten položaj. Ti časi so minili! Treba je bilo poiskati nove načine uvrščanja v socialno-politične strukture, treba pa je bilo tudi vzpostaviti povsem nov odnos do vseh aktualnih bolj ali manj revolucionarnih družbenih gibanj in trendov. Rezultat teh sprememb je bil pozitiven in presenetljiv, saj se je Katoliška cerkev kot inštitucija vedno bolj umikala, medtem ko so pobudo prevzeli katoliški laiki. Ti katoliški laiki pa niso mogli delovati drugače kot z izkoriščanjem vseh možnih ustavnih ter civilnopravnih in civilnodružbenih instrumentov. Značilno za to obdobje pred prvo svetovno vojno je uveljavitev krščansko socialnega gibanja, ki se je domiselno in uspešno lotevalo različnih predvsem ustavnih pobud (npr. boja za enako volilno pravico za vse), krasilo pa ga je veliko povečanje števila različnih katoliško usmerjenih civilnodružbenih gibanj, kot npr. zadružništva, kulturnih društev, karitativnih ustanov itd. Vse to se je dogajalo tudi na slovenskih tleh, čeprav z zamudo in v tradiciji ter pridihom jožefinizma oz. janzenizma. Pred prvo svetovno vojno je na slovenskih tleh tako obstajalo ogromno katoliško usmerjenih društev, zadrug ter drugih karitativnih ustanov, ki so cvetele in predstavljale temelj, na katerem se je gradil preporod slovenskega naroda. Tu ni šlo samo za socialno delovanje v dobi razmaha krščansko socialnega gibanja, civilnodružbeno delovanje je vodilo v vzpostavljanje izobraževalne, gospodarske in konec koncev tudi državne infrastrukture. Izgubljena svetovna vojna (izgubljena v tem smislu, da so se Slovenci kot državljani avstro-ogrske monarhije borili za državo, ki je vojno izgubila) ter razkosanje in dodelitev večinskega dela naroda novi državi je bila prva velika prelomnica, odločujoča za ves poznejši razvoj. In čeprav se na prvi pogled zdi, da je krščansko socialno gibanje med obema vojnama še naprej ohranjalo prevladujoč vpliv, pa se je njegov civilnodružbeni temelj čedalje bolj sesuval v zadušenem vzdušju srbske kraljeve diktature. Ko je pred prvo svetovno vojno že kazalo, da se bo slovensko krščansko socialno gibanje povsem otreslo janzenistične miselnosti, usmerjene predvsem v izpostavljanje bistveno preveč stroge moralnosti, ki je mejila že na hipokretizijo, saj se je vsakodnevno življenje z nerešenimi socialnimi in politični vprašanji kazalo v povsem drugi luči, pa ni bilo tako. Nekoč cvetoče slovensko krščansko socialno gibanje s težiščem na reševanju ustavno pravnih vprašanj ter civilnodružbenih aktivnostih je povsem zapadlo nazaj v politični katolicizem, klerikalizem, ki je krčevito branil monarhijo in status quo, kar se je izkazalo med državljansko vojno 1942–1945 za izrazito škodljivo.

Zato je za krščansko demokracijo v Sloveniji danes toliko bolj pomembno, da se zave, v kakšnem okolju in kakšnih razmerah je nastala in kaj je njeno temeljno poslanstvo. Današnja slovenska krščanska demokracija se mora vrniti nazaj h koreninam, kar pomeni, da si mora na prapor najprej in kot prvo zapisati, da se bori predvsem za dosledno uveljavitev ustavnih načel delitve oblasti, kar pomeni predvsem fizično delitev oblastnih kompetenc, ko je sodnik samo sodnik, vlada samo predstavnik države in izvršitelj zakonov, parlament zakonodajalec in občina samoupravna skupnost z namenom razbremenitve državnih inštitucij in uradov. In da je ljudstvo predvsem volilno telo (v tem kontekstu je pomemben odnos do referenduma, npr. Nemčija ga ne pozna, predvsem zato ne, ker se je nacionalsocialistična diktatura zgodila z izraženo referendumsko voljo ljudstva; dejansko postane ljudstvo z izraženo referendumsko voljo tiran večine nad manjšino, kar vodi v razpad načela delitve oblasti, to je eden od vidikov, ki je v slovenskem diskurzu o referendumu povsem prezrt). Kako pa si posameznik zaželi in dejansko tudi uveljavi svojo srečo, pa je civilnodružbeno vprašanje, saj pravna država z delitvijo oblasti dosledno spoštuje ločenost ne samo Cerkve od države, temveč tudi civilne družbe od države. In da ne bo pomote, v sfero civilnega prava oz. civilne družbe spada tudi vsakršna gospodarska in ekonomska aktivnost. In bolj je v državi razgibano civilnodružbeno dogajanje vključno z gospodarsko-ekonomskimi aktivnostmi, bolj demokratična je država v sobivanju manjšine in večine, bogatih in revnih ter vseh različnih socialnih in političnih skupin.

Ali na kratko: slovenska krščanska demokracija mora postati glasnik ustavnega načela delitve oblasti in se izogibati vsakršni pretirani politizaciji kateregakoli civilnodružbenega vprašanja. V tem kontekstu je pomembno, da za civilnodružbeno dogajanje velja predvsem načelo partnerskega dogovora ter pogodbeno pravo.

Koliko je torej krščanska demokracija liberalna? Krščanska demokracija sledi liberalizmu predvsem v vprašanju ustavnega načela delitve oblasti, od tu dalje sledi oz. naj bi sledila slovenska krščanska demokracija predvsem socialnemu nauku Katoliške cerkve. Od socializma jo kljub poudarjanju socialnih postulatov loči predvsem nekaj: za krščanskega demokrata sta socialno vprašanje in vprašanje socialne pravičnosti predvsem civilnodružbeni problem, ne pa toliko problem same države. Od liberalca pa loči krščanskega demokrata zanikanje vsakršnih egoističnih in individualističnih tendenc, človek, posameznik, je in ostaja del družbe, brez družbe ga ni. Kaj je torej podobno in kaj različno? S kom naj krščanska demokracija sodeluje in s kom ima soroden program? Prvo kot prvo: socialni nauk Cerkve je dejansko bistvena in originalna sestavina krščanske demokracije. Sorodne pa so in bodo predvsem tiste stranke, ki imajo z debelimi tiskanimi črkami na začetku zapisano ustavno načelo delitve oblasti, in prav nič drugega. Na tem načelu bo Slovenija stala ali padla. In ravno to načelo pušča slovenskim krščanskim demokratom brez pretiranega samoodrekanja možnost sodelovanja z vsemi drugimi političnimi skupinami, ki so voljne in pripravljene prispevati k doslednemu izvajanju ustavnega načela delitve oblasti.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


43 KOMENTARJI

  1. Odprtost za sodelovanje z vsemi, ki so pripravljeni na to!
    Tako bi lahko z drugimi besedami in kratko zapisal zgornje razmišljanje.
    Pripravljenost pa pomeni prav demokratične temelje, ki imajo osnovo v delitvi oblasti.
    Poseben problem (še vedno ) tranzicijske Slovenije je v tem, da so vzvodi po posameznih segmentih le navidezno demokratični, v resnici jih še vedno obvladujejo stukture, ki so izrabile “diktaturo proletariata”. Podobno kot nacionalsocilaizem v Nemčiji si je tudi komunizem v Sloveniji podredil vse tri veje oblasti.
    In to je demokratični odklon, ki ga še nismo prerasli.

    In tu bo tudi krščanska demokracija v Sloveniji morala ločiti med ljulko in pšenico!

  2. Krščanska demokracija se je pojavila kot plan B soočenja z revolucijo, potem ko je plan A (fašizem) 1945 propadel.
    Koliko je pa krščanska demokracija liberalna, pa lahko vidimo v dveh perspektivah. Kadar ima Cerkev veliko moč v družbi, je manj, kadar pa igra vlogo žrtve pa bolj. Po drugi strani je pa tudi ekonomski faktor. MB nadškofija je bila zelo liberalna, ko se je še tajkunila. Ko je pa njen kazino kapitalizel šel cu grunt, je pa obrnila ploščo in se posvetila socialnim temam.

  3. “Koliko je krščanska demokracija resnično liberalna?”

    Teoretično je izredno, več kot lahko sprejme ljudstvo. Ne pozabimo, da človekove pravice pravzaprav izvirajo iz krščanstva.

    Problem liberalizma oziroma demokracije pa je … ponekod in nekje ljudje niso zreli za demokracijo. Recimo v Sloveniji, kjer na volitvah izvolijo lopove in roparje, da jih vodijo.

    • Zanimivo, gospoda AlFe! Ste prišli naravnost iz škofovske konference za pravičnost in mir?
      Enakopravnost žensk, svoboda mišljenja in demokracija in ostale človekove pravice pa izvirajo iz islama, ne krščanstva.

  4. Tole načelo delitve oblasti se mi zdi pretirano. Sploh pri nas je očitno da je iz tega ratala neka palma, bananovec s tremi vejami, ki je daleč od vsake načelnosti.
    Najprej, ne vem da bi kdaj sodnik delal kaj drugega kot sodil, kralj je pa izdajal zakone, imel je ministre da so jih izvajali. In seveda imel je nadzor tako nad izvajanjem zakonov kot nad sojenjem. Hvalabogu to funkcionira.
    Sedaj pa imamo pokvečen sistem, razdeljen na tri veje. Sodniki so kar naekrat neodvisni toliko, da lahko delajo kar hočejo, parlament nima nobenega nadzora nad vlado razen zaupnice, vladi pa ni treba delati nič.
    To je rezultat načela delitve oblasti.
    In ja, seveda, imamo predsednika brez pristojnosti, ki pa je vrhovni poveljnik vojske. Pa res, brez pristojnosti. 😉 Bananovec.

    • Zdravko, Zdravko. Si pa tako v temo brcnil s prvim stavkom, da je kaj. Nisem vedel, da si tako neveden. Poučuješ neko novo totalitarno teorijo? Kar k Mescu teci, njemu je delitev oblasti na zakonodajno, sodno in izvršno tudi brez veze.

      • Raje prosim kaj argumentiranega. Včasih ni bilo delitve oblasti. Mnogo pred totalitarizmom. Zakaj bi torej poučeval neko novo totalitarno teorijo.
        Preden pošiljate kam koga, raje izostrite svojo misel.
        Če sem jaz neveden, vas to ne opravičuje niti malo.

        • Dodajam, včasih ni bilo “teorije” o delitvi oblasti. Dejanska delitev je bila še pod vsemi vladarji, v krščanskem svetu, seveda.

    • Še kako pomembno se mi zdi načelo delitve treh vej oblasti. ( Sveta jeza pa me popade, ko se začne flancat o četrti ali še kakšni veji oblasti in s tem podirat ves demokratični koncept. Ljudje, ki so se slučajno znašli v medijskem svetu nimajo nobene pravice igrat kakršnokoli oblast, po svoji volji ali po volji koga drugega, recimo mafijskih ali drugačnih ozadij! ;))

      Torej ljudje iz pravosodja bi morali biti povsem neodvisni od politike in politične preference naj bi striktno pustili pred vrati svojih služb!

      ( Problem pa je, če znaten del tega pravosodja živi in služi nekemu drugemu režimu, neki drugi državi, neki drugi viziji tega, čemu pravosodje služi. Zato bi bila politična lustracija v našem pravosodju upravičena in to takoj po menjavi režima.)

      • Pa si ravno opisal zakaj deltev oblasti ne more funkcionirat.
        Tako oblast ne more delovat, da sodniki sodijo kakor se jim zdi, da so neodvisni do statusa božanskosti.
        Sistem oblasti mora imeti paralele s kraljevino, sicer ne more funckionirati.
        Slovenska ideja ultrademokracije je bedarija.

  5. “Tole načelo delitve oblasti se mi zdi pretirano.”

    To zapiše človek, ki je doživel, da se je ena skupina ljudi prilastila vse tri veje oblasti in zato nemoteno izvajala zločine. Resnično zanimivo!
    😕

    • Zelo dobro so si razdelili delo. Zato pa ne moremo nič. Tito je rekel “nitko ne sme da ji dira”. In končali so v jamah.

  6. Liberalizem in načelo delitve oblasti sploh nista nujno povezana. Švica npr. nima deljene oblasti, ampak enotno oblast, torej t.i. skupščinski sistem, pa velja za še kako liberalno državo. Načelo delitve oblasti tudi ne vzpostavlja liberalizem kot tak, ampak zgolj zagotavlja njegovo dosledno izvajanje, če je ta že vzpostavljen. Npr. če v slovenski Ustavi ne bi imeli zapisane pravice do svobode izražanja, potem delitev oblasti kot taka ne bi nič pomagala.

      • Ja, za neizobraženega je morda to res neumnost, tako da knjigo v roke, pa si malo preberi glede razlik med deljeno in enotno oblastjo. V primeru švicarskega skupščinskega modela ne gre za to, da bi bila vsa oblast oz. vse funkcije oblasti v enem organu, ampak da je eden organ nadrejen ostalim, torej izvršuje vrhovno oblast v državi. In to je t.i. zvezna skupščina, ki dejansko predstavlja ljudstvo, česar v modelu deljene oblasti ni, ampak je oblast dejansko porazdeljena v tem smislu, da se sodna, izvršilna in zakonodajna veja oblasti med seboj nadzirajo in omejujejo, torej so si v osnovi enakovredne. Takega medsebojnega nadzora med vejami oblasti v Švici ni, ampak se to kompenzira z direktno demokracijo.

        Tako npr. zvezna skupščina v Švici opravlja funkcije, ki v našem sistemu, kjer gre za dosledno delitev oblasti, ne pripadajo zakonodajni veji oblasti, ampak izvršilni in sodni. Sodna veja oblasti v Švici, za razliko od držav, ki imajo dejansko “trodelno” oblast, tudi ne more posegat v akte zvezne skupščine, torej parlamenta, kot npr. to lahko počne Ustavno sodišče pri nas.

        Mimogrede smo imeli skupščinski sistem tudi v bivši SFRJ.

        • Tebi očitno ni jasno, da konjski tat ne more biti nekaznovan, pa čeprav je predsednik države, sodnik ali poslanec, če vzamem banalen primer.

          • To z delitvijo oblasti nima nobene zveze, ampak gre za enakost pred zakonom. Tako da saj pravim, bo treba vzet kakšno knjigo v roke in zadeve malo predelat.

  7. Se strinjam z vami, gospod Lenko. Delitev oblasti ni pokazatelj liberalizma. Delitev oblasti je varovalo, da je znatno težje demokracijo spraviti v diktaturo. Ker mi nimamo demokracije, je pri nas delitev oblasti brez pomena. In tudi liberalizma nimamo. Tako da imate popolnoma prav.

  8. ..t.i. krščanska demokraciji v Sloveniji je zelo specična..saj kot prvo ni mogla niti nastajati, kot so nastajale drugje..torej šele nastaja..

    ..in kot drugo, se pri nas tudi ni in ne sooča z nobenim liberalizmom..ki ga tu nikoli ni bilo in ga tudi ni..

    ..to če mentalini pionirčki ali komunajzeki krulijo, kako so liberalni..še ni liberalizem..

  9. ..tudi liberalizem za podlago rabi krščansko, posebej katoliško paradigmo..

    ..creatio ex nihilo , sui et subjecti..

    ..saj je človek, ki je enkratno in neponovljivo bitje in je hoteno in ima tak izvorni in finalni smisel..ima tudi smisel tega, da je svoboden in ima tudi svobodno voljo, navkljub mnogoterim pogojenostim..

    ..torej ko je človek t.i. substancialno bitje, bitje, ki je v sebi in ne v drugem..

    ..liberalizem pa je svojevrstna zabloda ali spaček katolištva in napačne slika Boga..ko je svobodo zamenjal ali izenačil s samo-voljo

    • Daj, razloži na daljši način. Te rad berem in mislim, da bi pod tem tekstom potrebovali tvojo daljšo razlago in utemeljitve.

      • ..saj ni treba kaj na dolgo nakladat..naj ti kak ateist, ki kruli zraven še o liberalnosti .. pojasni kako je svoboden in ima razum in teži k temu..

        ..zraven, pa ti razlaga, kako je le kup disponirane materije, ki je nastal po naključju in prihaja iz in gre v veliki Nič..

        ..naj pojasni kako je svobodno železo…ali pa jeklo..in od kje mu svoboda in svobodna volja in razum..v kozmičnem nihilizmu ali ničevosti..

        • Ti raje pojasni, kako si lahko svoboden, če te Bog v celoti tvojega bivanja že vnaprej determinira.

          In liberalizem se ne sklicuje na naravno stanje stvari, ravno nasprotno, liberalizem je fikcija, na osnovi katere naj bi se maksimiziralo svobodo vsakega posameznika tako, da se jo omeji s svobodo drugega posameznika. Krščanstvo s tem nima nobene zveze.

          • ..Opičigalenko..ali jaz ali kdo podoben sploh pravi, da sem ali smo popolnoma determiniran-i od Boga..

            ..imaš privide al kaj..??

          • Seveda. S tem ko veruješ v vsemogočnega, vsevednega in vseprisotnega Boga si od Boga v celoti tvojega bivanja že v naprej determiniran.

          • Seveda, ampak jaz se tega vsaj zavedam. Vrednostni sistem je fikcija. Saj verjamem, da te to dejstvo podobno žalosti kot žalosti kakšnega 5 letnega otroka dejstvo, da je Božiček fikcija. Ampak enkrat je pač treba tudi odrasti, a ne Zdravko?

  10. Hipokretizija, katolik in katoličan! Za kakšen novorek gre tukaj? Ali se morda krščanska demokracija v Sloveniji do sedaj ni zavzemala za načelo delitve oblasti? Berem in berem zgornji tekst, ne zastopim prav vsega, mislim pa da mi je zdaj vendarle nekoliko jasnejše, kako lahko ob takšnih razmišljanjih “nastane” Tonin.

    Sam bom raje kot katoličan preprosto ostal pri Pitamicovi Državi.

  11. Prvi, ki je na Slovenskem uporabljal pojem krščanska demokracija in obenem nepreseženi mislec krščanske demokracije pri nas je bil dr. Andreju Gosar.

    Vsak, ki želi to politično tradicijo na Slovenskem peljati naprej, bi si to ime lahko zapisal na svojo zastavo kot ime vrednega začetnika in kot trajen navdih.

    p.s. Pa tudi katoliška občestva pri nas bi lahko že zdavnaj, vsaj kolikor imam jaz podatkov o njegovem zglednem in svetem življenju ( mislim, da je kateri od njegovih številnih otrok še živ in bi bil vir dragocenega pričevanja o očetu) začela postopek za beatifikacija dr. Andrerja Gosarja.

  12. Sicer se pa v osnovah strinjam z avtorjem članka, čeprav ni ravno razdelal podrobneje odnosa med liberalizmom in krščansko demokracijo, kar je v uvodu napovedal.

    Strinjam se z zgodovinskim pregledom in strinjam se, da je katoliški tabor v turbulentnih tridesetih, po šestojanuarski diktaturi in vzponu totalitarizmov precej skrenil od velike krščansko-socialne tradicije na Slovenskem, tako v svojem desnem kot v levem krilu. V sredini so ostali redki tisti, predvsem Gosar in Šolar, ki so bolj kot vpijoči v puščavi razvijali tega duha, ki je v svobodni Evropi po vojni zasijal kot krščanska demokracija.

    Družbena struktura se je od predvojnih časov sicer precej spremenila. Kmetstvo, kot daleč prevladujoči sloj na Slovenskem in klasično delavstvo sta se od takrat zelo skrčila. Narasel je po eni strani državni aparat in birokracija, po drugi raste potreba po drobnem gospodarstvu in podjetništvu.

    Kljub temu sem sam na stališču ( mislim da ga deli tudi avtor članka), da ima krščanska demokracija ( ljudska stranka) smisel obstoja le ob trajnem navdihovanju v načelih krščanskega socialnega nauka in nadaljevanju distinkcije tako od socializma kot od liberalizma.

  13. ..tudi ta t.i delitev oblasti na tri dele je svojevsrtni komsi-komsa…dober je za nadzor enega mad drugim in medsebojno nadziranje in omejevanje..

    ..saj so vsi del ene in iste države ali družbe in naj bi zasledovali en in isti cilj..

  14. ..vsake temelje krščanske oz. katoliške liberalnosti je jasno in kratko povzel že sv. Avguštin, v znanem izreku in maksimi..

    …” Ljubi in delaj, kar hočeš… “

  15. ..Opičigalenko..kaj bluziš o popolni determiniranosti, če pa se iz aviona vidi, da nimaš niti približno pojma o pojmu niti v tem v kaj in kako verujemo katoliki..

    • Aha, torej katoliki ne verujete v vsemogočnega, vsevednega in vseprisotnega Boga? Potem pa se opravičuejm za pomoto, pa brez zamere.

      • ..ma normalno..ko boš vsaj malo elementarno obče teološko pismen

        ..npr. predelal pojme abundance in kenoze in potem še kaj iz creatio ex nihilo sui et subjecti

        ..se nam le kaj javi v kakem komentarju s tvojim dometom pionirčka..

          • ..ne, ni me treba nič posebej spraševati…samo pravim ti, da se kaj izobrazi okoli teologije in npr. pojmov abundance-preobilja, kenoze-samoumika in substancialnoti…v npr. krščanstvu..

            ..da ne boš tak analfabetek in teliček, ki se zaganja v nekaj o čemer nima pojma..

          • O čem nimam pojma? O odgovoru na vprašanje, kako si lahko svoboden, če te Bog v celoti tvojega bivanja že vnaprej determinira? Se strinjam, o tem res nimam pojma, ker je nemogoče biti svoboden, v kolikor je vse že v naprej determinirano.

Comments are closed.