Kogar skrbi prihodnost, naj poskusi kaj spremeniti

12
490

»Koga boš pa ti volil?« sem vprašal mladeniča, ki je nedavno dobil volilno pravico. »Volil? Ali so spet kakšne volitve?« mi je odgovoril s protivprašanjem. »Politika me ne zanima,« je še dodal kot alibi za svojo nevednost.

Ignoriranje politike je ugodnost, ki jo omogoča demokracija.

V državah OECD v povprečju politika ne zanima 19 % volivcev. Med mlajšimi od 29 let je takih volivcev v povprečju 26 %. Sloveniji politika ne zanima 23 % vseh in 33 % mlajših od 29 let. V državah EU je volilna udeležba v povprečju 64 %, na zadnjih parlamentarnih volitvah v Sloveniji pa je glasovalo 54 % volivcev.

Nezanimanje za politiko znižuje volilno udeležbo, večje zanimanje za politiko pa ne pomeni nujno višje volilne udeležbe. V nekaterih državah, kjer se za politiko zanima več kot 90 % volivcev, kot sta na primer Švica in Japonska, je volilna udeležba pod povprečjem držav OECD, v Nemčiji pa okoli povprečja. Mnogim, ki so zadovoljni z obstoječim stanjem, se ne ljubi na volitve, čeprav jih politika zanima in se vključujejo v javno življenje. Na izid volitev pogosto vpliva sprememba v ustaljenih vzorcih zanimanja za politiko in prav mlajši volivci najpogosteje spremenijo svoje obnašanje: da bodo volili prvič ali da bodo dali svoj glas za drugo politično opcijo kot doslej. Pri večini se volilna izbira utrdi po prvih dveh udeležbah na volitvah. Motiva za spremembo obnašanja sta dva.

Koga boš pa ti volil?

Mladi se politično aktivirajo, če se identificirajo s političnim voditeljem, ki se mu obeta zmaga. Želijo sodelovati pri zmagoslavju nečesa novega, svežega, zanimivega. Osredinjeni so na kratkoročno doživetje, kot je bilo v primeru mladih volivcev sedanjega kanadskega predsednika vlade Trudeauja ali mladih volivcev Obame leta 2008. Drugi vzvod za spremembo obnašanja, ki je bolj relevanten za Slovenijo, pa je sprememba obnašanja, ker se kritično število mladih zave, da bo nadaljevanje obstoječe politike dolgoročno slabo vplivalo na kakovost njihovega življenja. Tudi če niso prepričani, v kolikšni meri so spremembe na bolje mogoče, s spremembo nimajo česa izgubiti.

Posledice slabega zdravstvenega sistema vse bolj občutijo tudi mladi. Razlika med socialno pomočjo in začetniškim plačami je vse manjša. Novih delovnih mest z dobrimi kariernimi obeti je vse manj, dostopnost stanovanj pa je vse slabša. Obstoječa oblast trdi, da si je uspešno prizadevala rešiti vse navedene probleme. Kdor ji verjame, lahko 3. junija ostane doma ali podpre status quo, kogar pa skrbi prihodnost, naj poskusi kaj spremeniti.

Vir: Družina 21/2018, str. 9

12 KOMENTARJI

  1. Viktorh, vaša varianta je najboljša, mogoče se pa zgodi čudež. Sami ga ne zaslužimo, toda zaslužijo ga slovenski mučeniki, ki na drugem svetu prosijo zanj. Severnjaška varianta je mnogo slabša od višegrajske, ki bi se nam zgodila po čudežu, kajti zahodna In severna Evropa bo slejkoprej dosegla integracijo in asimilacijo, ki si jo tako želi – pod islam in šeriatsko pravo seveda, kajti obratno, kot nekateri sanjajo, je neizvedlljivo. Čez neka desetletij, in čas zelo hitro in neusmiljeno teče, bo tam multikulti, temnopolta in pobebljena Eurabija.

  2. Država Slovenija nima stvarnega vpliva na vzroke migracijskih pritiskov. Še mnogo vplivnejše države EU nimajo vpliva na vzroke migracij iz Afrike in z Bližnjega vzhoda.
    Celo Erdogan ima večji vpliv na migracijske tokove kot celotna EU.

    Je pa v moči slovenske države, da nadzoruje svoje meje in tako preprečuje nezakonite vdore tujcev na svoje ozemlje.
    To je edina stvarna možnost vplivanja na migrantski pritisk, ki je v rokah Slovenije.

  3. Hedonisticno potrosnisko razvajen folk je obsojen na hiranje in izumrtje. Slaba nataliteta je bistven kazalec. Ce bo manjkalo delovne sile, je jasno, da bo prihajala od drugod. Ce bomo obenem se neumni, toliko bolj. Odhod treh izkusenih slovenskih pediatrov kardiologov iz osrednje pediatricne ustanove je ociten kazalec, da smo neumna nacija. Najvecja neumnost je pa v nezavedanju, kaksna izguba in katastrofa se je v konkretnem primeru s tem odhodom zgodila.

  4. Dobro je sicer bazirat svoja mnenja na dejstvih. In dejstvo je, da se v Slovenijo danes mnozicno priseljujejo ljudje. Ampak ne Arabci in drugi oddaljeni muslimani. Pac pa ljudje iz BiH, zlasti Cazinske Krajine, iz Republike srbske, iz Srbije. In verjeli ali ne, tudi na tisoce Rusov. Vsi lepo na tiho, brez javnih debat. Mogoce je tudi skozi imigrantske statistike razumeti prokremeljsko in prosrbsko zunanjo politiko zadnje vlade.

  5. Kdor želi dobro sebi in prihodnjim rodovom slovenskih državljanov, bo svoj volilni glas namenil eni od pomladnih strank, NSi, SLS ali SDS.

    Glas za katerokoli drugo stranko bi bil izgubljen iz dveh razlogov: ali zato, ker množica novih malih strank brez terenske mreže itak ne bo dosegla parlamentarnega praga, ali pa zato, ker gre za stranke, katerih namen je ohraniti obstoječe stanje in ga še poslabšati na račun prihodnjih rodov davkoplačevalcev ter v škodo neprivilegiranih državljanov.

Prijava

Za komentiranje se prijavite