Kod lahko hodim, kaj lahko počnem?

3
430
Foto: Tone Lesnik.
Foto: Tone Lesnik.

Zanimanje za gozd je po letošnji žledni katastrofi občutno naraslo. Mediji pogosto poročajo o opustošenih gozdovih in problemih z lesom, ki ga je zaradi žleda toliko na tleh, da ga ni mogoče porabiti in ga je težko prodati. Zanimanje torej naraste, kadar so z gozdom problemi, drugače pa ga imamo kot neko samoumevno danost, s katero je Slovenija pač bogata. V vsakdanjosti prevladujejo politične teme, pa zdrava hrana, bio vrtnarjenje in zdravje. V medijih in izložbah knjigarn bomo gotovo vedno našli te naslove. V praktičnem življenju nas obvladujeta hitrost in stresnost, posledica teh pa je tudi nestrpnost, kar se kaže na primer v prometu. Pogosto lahko slišimo ali beremo o računalniški zasvojenosti. V stresu posegamo po sladkih jedeh in pijačah, ki lažno pomirjajo. Tega se dobro zavedajo strokovnjaki v prehranjevalni industriji, ki nam ponujajo veliko sladkih »pomirjeval«. Lahko bi govorili tudi o farmacevtskih pomirjevalih, ki jih menda zdravniki predpisujejo kar veliko. Kot o nasprotju tem negativnim pojavom lahko slišimo o zdravem načinu življenja, kamor sodi tudi gibanje v naravi. Med raznimi rekreativnimi dejavnostmi je hoja na prvem mestu, tako kažejo raziskave. Naša domovina Slovenija premore zelo lepo naravo, gore in veliko gozdov, ti pokrivajo kar 60 odstotkov vse države in imajo pri gibanju ljudi v naravi gotovo prvo mesto. Pri tem pa je blizu 80 odstotkov gozdov v zasebni lasti. Umestno je torej vprašanje, ali se lahko neomejeno gibljemo povsod oziroma počnemo kar nas je volja.

Svobodno gibanje po gozdovih, dobre in slabe strani

Pred nekaj leti je Teden gozdov, tradicionalna prireditev slovenskega gozdarstva, imel naslov Človek v gozdu gost. Takrat smo še posebno veliko sporočali, da je prost vstop v gozdove civilizacijska pridobitev, ker nam omogoča stik z naravo, kar je zelo važno za naše telesno in duševno zdravje. Opozarjali pa smo tudi, da se je treba v gozdu civilizirano obnašati, spoštovati gozdni bonton.

Svobodno hojo po gozdovih imamo v Sloveniji pravno zagotovljeno. Zakon o gozdovih (Ur. list RS, štev. 1993/30 in nasl.) v 5. členu določa: »Lastnik gozda mora v svojem gozdu dopustiti prost dostop, razen za primere pridobitne turistične, oziroma pridobitne rekreacijske dejavnosti. Prost dostop pomeni prosto hojo oseb po gozdu. Lastnik gozda mora v svojem gozdu dopustiti čebelarjenje ter lov in rekreativno nabiranje plodov, zelnatih rastlin, gob in prostoživečih živali v skladu s predpisi«.

V teh določbah lahko zbudi pozornost izrecna navedba dolžnosti lastnika, ki »mora dopustiti«, kar je določeno, ni pa izrecno navedenih dolžnosti rekreativnega obiskovalca gozda. Vendar pa je navedena obvezna skladnost s predpisi. Kateri pa so ti predpisi? Kar precej jih je, na primer Pravilnik o varstvu gozdov (Ur. list RS, štev. 114/2009). Ta predpis določa marsikaj, kar v gozdu ne smemo početi, na primer: zasekovati, lupiti, vrtati in zažigati ali kako drugače poškodovati gozdnega drevja, mravljišč, gnezdišč ptic in prebivališč drugih živali ter vznemirjati gozdne živali. Določeno je tudi, da lahko posameznik za svojo rabo nabere 2 kg gob ali kostanja, ali drugih zelnatih rastlin. Dovoljeno je seveda nabiranje le tistih vrst gob in zelnatih rastlin, ki niso zaščitene s posebnim predpisom.

Omejitve prostega vstopa in gibanja v naravi in gozdovih so določene tudi v drugih državah. V nekaterih bolj sproščeno (Skandinavija), v nekaterih bolj omejeno in bolj na roko zasebnim lastnikom zemljišč ( Anglija, Nizozemska, Združene države Amerike).

Menim, da branje predpisov, še manj pa izpolnjevanje, ni ravno pogosto med državljani Slovenije. Kdo se na primer v času nabiranja gob, ali kostanja zaveda in drži predpisa o največ dveh dovoljenih kilogramih? Kako se na predpise požvižgajo vozniki štirikolesnikov, ali motociklov, ki divjajo po gozdnih vlakah, ali kjerkoli se pač da. Organizatorji motokrosov v naravi so veseli udeležencev iz tujine, ki doma ne smejo voziti v naravi, pri nas pa brezbrižno kršijo Uredbo o prepovedi vožnje v naravnem okolju (Ur. list RS, štev. 16/1995) Vozniki motornih sani divjajo po zimski naravi in se ne menijo za vznemirjanje živali. Med takimi nadobudneži so bili že ugledni državljani, na primer rektor neke slovenske univerze, pa visok politik. Ali rekreativni obiskovalci gozda kaj pomislijo, ko parkirajo svoja vozila na gozdni cesti, da bodo ovirali delo v gozdu? Akcije Očistimo Slovenijo so pokazale, da je največ odpadkov odvrženih v gozdu. Glede na veliko število lastnikov gozdov v Sloveniji se lahko vprašamo, ali so tudi med njimi taki, ki odmetavajo odpadke v gozd, seveda ne svoj. Vsa čast pa odličnim lastnikom gozdov, ki vestno gospodarijo z njimi.

Osveščati, a tudi nadzirati

Kako lahko ustavimo neprimerno in nezakonito obnašanje obiskovalcev narave in gozda? Dolgoročno je najboljša vzgoja in osveščanje. Za tiste, ki ne slišijo na to uho, pa je potrebna kazen. V obeh primerih je seveda nujen nadzor, ki v  Sloveniji ne deluje. Manj kot 20 gozdarskih inšpektorjev pač ne more imeti učinkovitega nadzora nad gozdnimi prostranstvi. Zato je Zavod za gozdove Slovenije v sodelovanju s takratnim Ministrstvom za okolje in prostor (MOP) v letih od 2002 do 2005 na osnovi Zakona o ohranjanju narave pripravljal sistem naravovarstvenega nadzora zunaj zavarovanih območij (naravnih, regionalnih in krajinskih parkov). Ta nadzor bi obsegal spremljanje dogajanja v naravi in izvajanje varstvenih režimov. Izdelali so poseben elaborat naravovarstvenega nadzora, razčlenili gozdni prostor Slovenije glede na potrebno intenzivnost nadzora, usposobili gozdne nadzornike, izvedli poskusno dejavnost na več predelih Slovenije. Žal se je večletno prizadevanje za vzpostavitev tega sistema končalo zaradi denarja, ki ga MOP oziroma Vlada RS nista spravila skupaj, čeprav je šlo le za dodatne stroške javne gozdarske službe za zunanjo službeno podobo nadzornikov, delo izven rednega delovnega časa in ob vikendih ter za usposabljanje nadzornikov, ki vključuje tudi izpit za izvedbo prekrškovnega postopka. Tako naravovarstveni nadzor ni bil postavljen in negativni pojavi zaradi obiska narave in gozdov se nadaljujejo. Naravovarstveni nadzor poteka le v zavarovanih območjih, na primer v Triglavskem narodnem parku.

Leta 2007 je bil v Zakon o gozdovih v 77. členu postavljen gozdni nadzor, ki obsega le gozdni prostor, ne vse narave in zajema kršitve zakona v zvezi z ogrožanjem gozda, nabiranja plodov in rastlin, gradnje in rabe gozdnih prometnic, vožnje v gozdu. Tudi ta nadzor, ki je določen kot naloga javne gozdarske službe, torej Zavoda za gozdove Slovenije, mora tako kot predvideni naravovarstveni, potekati v skladu z Zakonom o prekrških, nadzorniki morajo imeti ustrezen izpit. Stroški, ki so potrebni za izvajanje, preprečujejo potrebno vzpostavitev in delovanje gozdnega nadzora. Pomanjkanje denarja je javno gozdarsko službo v zadnjem času močno oviralo že pri osnovnih nalogah.

Kaj pravijo lastniki gozdov?

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) že nekaj časa napoveduje spremembe Zakona o gozdovih. Pri tem imajo svoje zahteve tudi lastniki gozdov, združeni v Zvezo lastnikov gozdov. Ta je v sodelovanju Kmetijsko gozdarsko zbornico, Zadružno zvezo in Združenjem agrarnih skupnosti na MKO vložila pobudo za spremembo 5. člena Zakona o gozdovih. V pobudi so izjavili, da sicer ne nasprotujejo prostemu vstopu v gozdove v rekreativne namene, nasprotujejo pa dejavnostim v komercialne namene. Pri tem posebej poudarijo lov in nabiranje gob ter drugih gozdnih sadežev, na kar lastniki nimajo nobenega vpliva, gre pa za preseganje rekreativnih dejavnosti in služi komercialnim namenom.

O ogorčenosti nekaterih lastnikov gozdov priča odmev na spletni strani Radia Ognjišče: »Če sem gozd kupila in letno plačujem davek na zemljo, les in ceste (upam da ne tudi na deževnico), potem čez moj prag gozda ne bo šel nihče več!!!«

Popolnoma drugačno mnenje, oziroma vprašanje pa najdemo v članku na strani 18 v štev. 11/2000 revije Naša žena: »Kaj bi rekla Slovenka, če bi šla na izlet, pa bi jo lastnik vrgel iz gozda, ali ji prepovedal nabirati gobe, kmet naščuval psa nanjo, na polja nastavil bike, zastavil ali preoral starodavne poti, z ogrado obdal predele pokrajine, kjer smo prej prosto hodili?«

Potrebna je strpna in razumna razprava

Oba gornja citata kažeta, da gre za občutljivo temo, o kateri je treba pred spremembo zakona o gozdovih trezno in potrpežljivo razmišljati, ohraniti to, kar je v dosedanjih predpisih in praksi dobro, ter izboljšati, kar ne deluje oziroma deluje slabo. Nedvomno je prost vstop v gozdove dobrina za vse prebivalce, tudi za lastnike gozdov. Če se kateri od njih morda huduje, tudi upravičeno, na obiskovalce gozda in bi jim prost vstop kar zaprl, se mora zavedati, da to lahko stori tudi kak drug lastnik in morda prav njemu prepreči rekreativni pohod skozi gozd. Z vsesplošnim zapiranjem prostega vstopa v gozdove bi naredili škodo vsem. Prav gotovo pa v državi potrebujemo učinkovit nadzor in ustrezne sankcije za kršitve predpisov. Lahko se strinjam tudi z lastniki gozdov, da je treba preprečiti komercialne dejavnosti nabiranja gob in rastlin v njihovih gozdovih.

O divjadi in lovstvu v zasebnih gozdovih pa v kakšnem od naslednjih člankov.

Vir: Mag. Živan Veselič, Zavod za gozdove Slovenije: Nadzor v gozdnem prostoru. Power point predstavitev predavanja za inšpektorje, 27. 9. 2012.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


3 KOMENTARJI

  1. Spet se vse pomeša dokler vsi ne obupajo…
    Včasih so bili gozdarji, ki so skrbeli za vse kar se je v gozdu dogajalo. Zdaj pa imamo uradnike, ki ne morejo iz pisarn poskrbeti za nič. Lahko pa šuntajo in hujskajo vse druge. In tako se tudi dogaja.
    Samo primer: seveda je treba preprečiti komercialno nabiranje gob. Vendar to ni stvar omejitve na piškava 2kg ampak je stvar davčne utaje oz. poslovnih predpisov.
    Naših 2kg služi samo za še eno nabijanje državljanom “mi smo oblast, ne pozabite, nikoli ne pozabite” sistema. Zato pa nihče več ne hodi na volitve, ker ima tega dovolj.

  2. Davek, obveznosti in dolžnosti so v domeni lastnika in nadzornikov, v gozdu izvajam lahko svoje destinacije in zaslužim za kruh in davek. Vse ostalo je kraja in uničevanje mojega premoženja ter motenje posesti. Tako mislim sam.

    • Če nekdo nabere gobe v tvojem gozdu s tem še niti ne krade, niti moti tvojo posest. Najbrž tudi smrekove vršičke lahko nabere za sirup, ali tudi ne.
      Res pa je da je pri nas te vikendaške drhali toliko da res uničujejo in smetijo, pa nič ne moreš.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite